Pričakovana življenjska doba se je v 20. stoletju izjemno povišala. Za Slovenijo je leta 1965 znašala 68 let, medtem ko je bila leta 2015 že skoraj 81 let. Podoben trend opazimo tudi na svetovni ravni: leta 1965 je pričakovana življenjska doba v povprečju znašala 55 let in leta 2015 že skoraj 72 let. K temu je bistveno prispeval napredek na področju javnega zdravja. Ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni (angl. Center for disease control and prevention, CDC) leta 1999 objavil seznam največjih dosežkov na področju javnega zdravja v letih 1900-1999 (za ZDA):
- Cepiva
- Povečanje varnosti v prometu
- Povečanje varnosti na delovnem mestu
- Obvladovanje nalezljivih bolezni
- Zmanjšanje števila smrti zaradi bolezni srca in ožilja
- Varnejša in bolj zdrava prehrana
- Boljše zdravje mater in otrok
- Načrtovanje družine (kontracepcija)
- Ugotovitev, da kajenje škoduje zdravju
- Dodajanje fluorida v pitno vodo
Dodajanje fluorida zmanjšuje pojavnost kariesa
Po drugi svetovni vojni so znanstveniki odkrili, da dodatek fluorida zmanjšuje pojavnost zobne gnilobe – kariesa. Fluorid v telo vnašamo s hrano, vdihanim zrakom in s sredstvi, ki vsebujejo fluoride. Največje učinke pri zmanjševanju kariesa ima vsakodnevna uporaba sredstev, ki vsebujejo fluoride. To so zobne paste, ustne vodice in pastile, ponekod pa je možno kupiti celo fluoridirano sol in mleko.
V nekaterih državah pitno vodo načrtno fluoridirajo v preventivne namene, še posebej na območjih, kjer ni drugih preventivnih pristopov za zmanjševanje pojavnosti kariesa. V Sloveniji pitna voda ni dodatno fluoridirana, koncentracije fluorida v vodi pa so nizke. Študije kažejo, da je dodatki fluorida prispevajo h kar 24 % zmanjšanju pojavnosti kariesa na svetovni ravni.
Kako deluje fluorid?
Kalcijev hidroksiapatit je glavni mineral, ki po končanem razvoju zoba gradi sklenino. Slednja je zaradi prehranjevanja nenehno izpostavljena procesom, pri katerih lahko pride do raztapljanja kalcijevega hidroksiapatita, kar sklenino oslabi (t.i. demineralizacija). Do razvoja kariesa pride pogosto zaradi bakterij, najpomembnejši sta Streptococcus mutans in Streptococcus sobrinus, katerih končni produkti presnove so kisline, ki vodijo v povečanje kislosti v ustni votlini.
Ko pride do padca pH pod 5,5, se prične demineralizacija sklenine. Ob prisotnosti fluorida je demineralizacija manjša, saj se ta adsorbira na površino sklenine, hkrati pa prihaja tudi do re-mineralizacije, saj nastane fluoroapatit, ki se vgradi v sklenino in jo ščiti pred degradacijo. Takšna sklenina je bolj odporna na kislo okolje in do demineralizacije lahko pride šele pri padcu pH na 4,5. Fluorid deluje na bakterije tako, da inhibira bakterijske encime, ki sodelujejo v presnovi in pri pretvorbi hrane v energijo, vpliva na prepustnost bakterijske membrane ter spreminja znotrajcelični pH, kar posredno vpliva na metabolizem in zmanjša količino nastalih kislih produktov.
Zobna pasta lahko začasno spremeni zaznavanje okusa
Če po umivanju zob zaužijemo pomarančni sok ali druge napitke, z izjemo vode, bodo imeli ti neprijeten okus. To je zaradi natrijevega dodecilsulfata ali natrijevega lavret sulfata, ki jih vsebujejo določene zobne paste. Gre za površinsko aktivni snovi, ki ju dodajamo zobni pasti zato, da jo lažje razporedimo po celotnih ustih.
Natrijev dodecilsulfat in natrijev lavret sulfat vplivata na brbončice z blokado receptorjev, ki omogočajo zaznavanje sladkega okusa in razbijeta fosfolipide na jeziku, ki drugače delno blokirajo receptorje za zaznavanje grenkega okusa. Fosfolipidi, razgrajeni na posamezne maščobne kisline, ne morejo blokirati receptorjev za zaznavanje grenkega okusa. Posledično ima vse, kar zaužijemo po umivanju zob manj sladek in bolj grenak okus. Ko se sledi zobne paste izperejo iz ust s slino ali vodo, se nam normalno zaznavanje okusa povrne.
Zobne praške so uporabljali že Egipčani
Že 5000 let pred našim štetjem so Egipčani uporabljali “zobni prašek”, ki so ga pripravili iz kopit volov, mire (naravna guma ali smola), zažganih jajčnih lupin in plovca (porozne vulkanske kamnine). Grki in Rimljani so recept izboljšali z dodatkom brusilnih sredstev, npr. kosti in lupin ostrig. Zgodovinarji predvidevajo, da so zobni prašek na zobe nanašali s prsti. Ameriški in britanski zobni praški so v 18. stoletju vsebovali zažgan kruh, drevesno smolo, cimet in zažgan galun (sol kalijev aluminijev sulfat). Zobni praški so bili bolj popularni od zobnih past vse do prve svetovne vojne.
Literatura:
- Center for Disease Control and Prevention, 1999. Ten Great Public Health Achievements – United States, 1900-1999. Morbidity and Mortality Weekly Report, 48(12): 241-243.
- Kanduti Domen in sodelavci, 2016. Uporaba fluorida in njegov vpliv na zdravje. Zdravniški vestnik, 85: 348-353.
- Bansal Ankita in sodelavci, 2015. Recent advancements in fluoride: A systematic review. Journal of International Society of Preventive & Community Dentistry, 5(5): 341-346.
- Soniak Matt, 2013. Why does food taste bad after you brush your teeth? Mentalfloss. http://mentalfloss.com/article/20151/why-does-everything-taste-bad-after-you-brush-your-teeth
- The history of teeth cleaning, 2011. https://h2g2.com/edited_entry/A2818686
