V včerajšnjem Delu je bil pod naslovom “Slovenija izganja svoje najbolj izobražene kadre” objavljen članek o davčni obravnavi raziskovalcev na začasnem delu v tujini:
Po vrsti pozivov je finančno ministrstvo letos pripravilo popravek zakona o dohodnini, ki ga je državni zbor pred kratkim potrdil in s katerim so raziskovalcem, ki so napoteni iz Slovenije ali vanjo, davčno osnovo zmanjšali za 20 odstotkov. Danes bodo o davčni obravnavi prejemkov znanstvenikov med raziskovanjem v tujini govorili tudi na seji Sveta za znanost in tehnologijo RS. Toda ciljev »spodbujanja meddržavne mobilnosti«, za kar si po lastnih besedah prizadevajo, s tem korakom zagotovo ne bodo dosegli, opozarjajo vpleteni, saj je ta olajšava prenizka, poleg tega je diskriminatorna do mnogih, ki si sami uredijo izpopolnjevanje na tujih univerzah in inštitutih. Prof. dr. Marko Fonović, znanstveni svetovalec na Institutu Jožef Stefan, ki ga je prav tako doletela astronomska dohodninska odločba, opozarja, da Slovenija s takšno obravnavo še naprej izganja svoje najbolj izobražene kadre. Kdor lahko, prekine davčno rezidentstvo.
…Znižanje davčne osnove v višini 20 odstotkov bo raziskovalcem in drugim na čezmejnem opravljanju dela prineslo različne ugodnosti. Tisti z bruto letnimi prihodki 25.000 evrov bi zaradi znižanja osnove padli v nižji dohodninski razred in s tem pri plačilu dohodnine »prihranili« več kot 25 odstotkov. V praksi bi ob neupoštevanju dodatnih olajšav to pomenilo dobrih 1600 evrov na leto ali 133 evrov na mesec. Tisti s prihodki v višini 50.000 evrov bi prav tako padli v nižji razred in bi plačali skupno 3500 evrov manj dohodnine – približno 11.300 evrov namesto slabih 14.800 evrov. Znižanje davčne osnovee bi se najbolj poznalo tistim z najvišjimi prihodki, saj je v najvišjem dohodninskem razredu obdavčitev 50-odstotna. Nekdo s prihodki v višini 100.000 evrov na leto bi namesto 37.500 plačal »le« 27.500 evrov dohodnine, kar znese 10.000 evrov ali dobrih 833 evrov na mesec manj. To pomeni skoraj 27-odstotno znižanje dohodnine.
Pri tem poudarjata, da zakonodaja mornarjem na dolgi plovbi zniža davčno osnovo za 50 odstotkov, slovenski funkcionarji v EU in mednarodnih bankah pa so v celoti oproščeni plačila davka. Predlagata, da bi se za raziskovalce in znanstvenike na začasnem delu v tujini lahko uveljavila enaka pravila, kot veljajo za javne uslužbence in funkcionarje, in sicer da bi v davčno osnovo upoštevali samo enak dohodek, kot bi ga prejemal za enako delo v Sloveniji. Izpostavljata še, da raziskovalci v obdobju, ko so v tujini, ne uporabljajo tukajšnje infrastrukture, zdravstva, šolstva in drugih socialnih transferjev.
Zakaj samo za napotene?
Druga velika pomanjkljivost novega zakona pa je, da velja 20-odstotna olajšava samo za delavce, ki jih v tujino napotijo slovenske institucije, in je torej diskriminatoren do preostalih. »Zaradi finančne podhranjenosti slovenske znanosti raziskovalci po opravljenem doktoratu večinoma izgubijo službo, ker institucije nimajo denarja, da bi jih zaposlile. Zato si pot na izpopolnjevanje uredijo sami, v upanju, da bodo po vrnitvi lažje prišli do zaposlitve,« je opozoril Fonović. Na finančnem ministrstvu so nam pojasnili, da ohranitev delovnega razmerja ni pogoj, če gre za projekte, ki se sofinancirajo iz državnega proračuna, ali za programe, ki se izvajajo v okviru mednarodnega sodelovanja Slovenije in so (so)financirani iz evropskih programov ali skladov. ToKar pa za dobršen del raziskovalcev ne velja.
Prejšnji zapisi na Kvarkadabri o nemogoči davčni ureditvi za raziskovalce so na voljo tukaj, tukaj in tukaj.
