Johanna Westerdijk se je rodila 4 januarja 1883 v majhni vasici Nieuwer-Amstel južno od Amsterdama, umrla je 15 novembra 1961 pri starosti 78 let v kraju Baarn na Nizozemskem. Kot najstarejša izmed treh otrok je izhajala iz bogate, intelektualno-umetniške družine zdravnikov Bernarda Westerdijka (1853-1927) in Aleide Catharine Scheffer (1857-1931). V osnovnih šolskih letih je zavračala vezenje ali igro s punčkami, značilno za večino deklet tedanjega časa. Namesto tega je uživala v branju zgodb drugim dekletom v šoli. O svojem učitelju je navrgla, da bo že zaslužila dovolj, da ji ne bo potrebno čistiti. Srednjo šolo je končala pri 17 letih in diplomirala na Amsterdamski dekliški šoli. Kot zelo nadarjena, si je želela postati poklicna pianistka, a ji je to onemogočilo vztrajno vnetje živca na roki. Njeno zanimanje za botaniko jo je nato pripeljalo na Univerzo v Amsterdamu, da bi prisostvovala predavanjem slavnega botanika Huga de Vriesa in delala v njegovem laboratoriju. Po končanem študiju biologije leta 1904 se je odločila v Münchnu raziskovati mah, leto kasneje se je preselila v Zürich, kjer je študirala regeneracijo mahov in doktorirala leta 1906 pod vodstvom profesorja H. Schinza.
Friederich A.F.C. Went (1863-1935) je leta 1903 na ustanovil Nizozemskem ustanovil Centralni urad za glivne kulture (niz. Centraalbureau voor Schimmelcultures CBS-KNAW) z nalogo, da zbira glive po svetu, jih hrani in pošilja raziskovalcem po vsem svetu. V starosti 24 let je leta 1907 Johanna Westerdijk postala prva direktorica zbirke in ostala na tem položaju do leta 1952. Verjela je, da glive lahko prispevajo k rešitvi nekaterih največjih svetovnih izzivov. Laboratorij se je iz Amsterdama preselil na podeželje v Vilo Java v kraj Baarn. Pod navdihujočim vodstvom direktorice CBS se je zbirka 80 gliv, razširila na več kot 10.000 sevov 6000 različnih vrst gliv, kvasovk in aktinomicet. Leta 1913 je postala prva ženska prejemnica nepovratnih sredstev iz sklada Buitenzorg (Indonezija), zaradi česar je lahko zbrala vzorce iz različnih obolelih pridelkov, kot so tobak, sladkor, kava, čaj itd.
Po desetih letih, je pri 34 letih postala prva profesorica na Nizozemskem. Univerza Utrecht jo je imenovala za profesorico na področju rastlinske patologije. Johanna Westerdijk je imela ob tej priložnosti 10. februarja 1917 na univerzi nastopno predavanje. V čast svoje prve direktorice in kot odraz zapuščine, na kateri temelji inštitut, ki se je razvil v največjo in najbolj vsestransko zbirko gliv na svetu z več kot 100 000 različnimi vrstami, se je ob stoti obletnici njene profesure, preimenoval v raziskovalni inštitut Westerdijk. Danes deluje kot samostojni inštitut Kraljevine nizozemske akademije znanosti in umetnosti, misija te ustanove ostaja enaka tudi danes.
V čast Johanne Westerdijk so poimenovali več vrst gliv, med njimi:
- Aspergillus westerdijkiae Frisvad in Samson (2004)
- Helicodendron westerdijkiae (1953)
- Pestalotiopsis westerdykiae Steyaert (1949)
- Gyrothyrium westerdijkiae Arx (1950) (zdaj imenovani Schizothyrium pomi)
- Torulopsis westerdijkiaeK.Novák & Vitéz (1964)
Johanna Westerdijk je bila priznana in izjemno talentirana večstranska znanstvenica, ki je verjela v enake priložnosti in vključenost za vse. Od leta 1930 naprej je delovala pod okriljem Univerze v Amsterdamu. Bila je navdih in vzor za študente, še posebej študentke, saj je v obdobju 35 let izobrazila 56 doktorskih študentov, od katerih je bila skoraj polovica žensk (26). Bila je aktivna v Mednarodni federaciji univerzitetnih žensk (sedaj znani kot angl. Graduate Women International), v letih 1932-1936 tudi predsednica organizacije. V 20-ih letih 20. stoletja je raziskovala smrtonosno vaskularno bolezen, ki je zdesetkala breste, poznano kot bolezen nizozemskih brestov (angl. Dutch elm disease). Po različnih nizozemskih občinah zbrani denar, je namenila svoji prvi študentki Marie Beatrice Schwarz. Marie Beatrice Schwarz je osamila povzročitelja te bolezni in okužila zdrave breste. Z nadaljnjim delom je nato študentka Christine Johanna Buisman potrdila ugotovitev, da bolezen povzroča gliva Ophiostoma ulmi (prvotno znanstveno ime Graphium ulmi). Christine Johanna Buisman je vzgojila tudi breste odporne na to bolezen glive, a so bili na žalost zelo dovzetni za drugo glivno bolezen, ki jo je povzročila gliva Nectria sp.. Johanna Westerdijk je objavila več kot 70 publikacij, ki zajemajo širši vidik bolezni rastlin in mikologije, njen glavni interes je bil predvsem v boleznih dreves in fizioloških boleznih rastlin ter kontrola teh bolezni. Več njenih publikacij je vključevalo preizkuse kemikalij za nadzor bolezni.
Prejela je več nagrade in priznanj:
- Članica Kraljevine nizozemske akademije znanosti in umetnosti (1951)
- Članica Linnejevega društva v Londonu
- Častna članica redu Oranje-Nassau
- Vitezinja redu Nizozemskega leva
- Vitezinja redu Mečev svetega Jakoba
- Medalja Otto Appel (ustanovljena za izjemne rastlinske patologe) v Heidelbergu (1953)
- Častni doktorat Univerze Uppsala (1957)
- Častni doktorat Univerze v Giessenu (1958)
Johanno Westerdijk so opisovali kot naravno, preprosto, prijetno in z odličnim smislom za humor. Poleg tega, da je bila odlična učiteljica, je bila tudi topla ženska, energična, gostoljubna, prijazna, živahna, nekonvencionalna in muzikalična. Njeni bližnji prijatelji so jo klicali Hans in jo poznali kot osebo, ki ljubi zabavo, pije in pleše ter je poroka ne zanima. Napredek svojih študentov je najraje preverjala na nenavadnih javnih mestih. Prav tako je vpeljala tradicijo doktorskih slovesnosti, ki je vključevala dvig zastave, gosi in sajenje dreves na velikem vrtu. Vse doktorande, ki so delali v Baarnu, je navdihovalo vzdušje in vpliv laboratorijskega slogana, ki jo je Johanna dala vklesati v kamen nad vhodom v prostor za praktično delo v Vili Java:
Ustvarjalni navdih se porodi z delom in zabavo
Werken feesten vormt schoone geesten (niz.)
Working and partying create clear minds (angl.)
V letu 2017 na Nizozemskem stoto obletnico njenega nastopa profesure slavijo kot »Leto Westerdijk«. Inštitut Westerdijk (niz. Westerdijk Instituut) Kraljevine nizozemske akademije znanosti in umetnosti (niz. Koninklijke Nederlandse Akademie van Wetenschappen (KNAW)) je skupaj z univerzami v Utrechtu in Amsterdamu ter drugimi ustanovami, obeležil prispevke Johanne Westerdijk k znanosti in k položaju žensk v znanosti. V tem letu praznovanja je potekalo veliko različnih dogodkov. Univerzitetni muzej v Utrechtu je pripravil razstavo o Johanni Westerdijk in fitopatologiji ter mikoloških raziskavah na splošno. Raziskovalci inštituta so obiskovali šole, da bi pokazali in pripovedovali učencem o glivah, znanstveniki so predavali po študentskem kampusu in na javnih predavanjih. Najboljši poljudni projekt je bil zagotovo: »Svetovna slava, gliva z imenom«, s katerim so želeli vključiti javnost v znanstvene raziskave in predstaviti preteklost in prihodnost glivnih raziskav. Zainteresirani so prejeli poseben komplet za zbiranje vzorcev tal v svojih vrtovih, ki so jih nato poslali na Inštitut Westerdijk v analizo in identifikacijo. V kolikor so določili novo vrsto gliv, so jo poimenovali po prinesitelju vzorca, eno izmed njih tudi po predsednici Kraljeve nizozemske akademije znanosti in umetnosti José van Dijck – Vandijckella Jochannae.
V zadnjem tednu avgusta se je odvilo več simpozijev: »Simpozij o predelavi biomase z glivami«, javni simpozij »Znamenite glive«, simpozij »Vodilne ženske v glivni biologiji« in zaključni simpozij »Skrite vrste v klasifikaciji gliv«. Simpozij »Vodilne ženske v glivni biologiji« je bil namenjen praznovanju življenja Johanne Westerdijk in njenega kariere ter njeni borbi za opolnomočenje mikologinj. Govornice na tem simpoziju so bile izključno mikologinje, moški so bili povabljeni v poslušalstvo, čemur so se odzvali v lepem številu. Simpozij je sestavljalo sedmih tematik, ki so zajemale: glivne aplikacije, medicinsko mikologijo, ekologijo, evolucijo, genomiko, rastlinsko patologijo in biotsko pestrost. Javni simpozij »Znamenite glive« se je vršil v svečani dvorani akademije. Zgodovinarka znanosti in biografinja Johanne Westerdijk, Patricia Faasse, je v predavanju z naslovom: »Svetovno znana bolezen nizozemskih brestov« prikazala, kdo je bila Johanna Westerdijk in kako je njena ekipa raziskovalk odkrila glivo Ophiostoma ulmi, vzrok za bolezen nizozemskih brestov. Ugledna profesorica za glivno genetiko in članica Ameriške nacionalne akademije znanosti (angl. American National Academy of Sciences), Joan W. Bennett, je v predavanju z naslovom »Proizvodnja penicilina med drugo svetovno vojno« pripovedovala zgodbo o »nizozemskem penicilinu«, kako so znanstveniki iz tovarne Gist-Brocades (sedanji DSM), skrito pred nacisti, samostojno izolirali penicilin. Seve, ki so jih testirali, so pridobili pri Johanni Westerdijk. Mlada znanstvenica, Kathrin Wittstein, iz Centra za raziskave okužb Helmholtz (nem. Helmholtz-Zentrum für Infektionsforschung) je v predavanju z naslovom: »Glive omogočajo, da svet vrti« prikazala, kako šele začenjamo odkrivati neizmerne zmožnosti gliv, kateri so potenciali prihodnosti poznanih gliv in kako inovativne raziskave vodijo do odkrivanja novih produktov.
Teden se je zaključil z uradno otvoritvijo nove stavbe raziskovalnega inštituta Westerdijk za glivno biotsko pestrost (Westerdijk Fungal Biodiversity Institute) v Utrechtu in piknikom. Po otvoritvenem govoru direktorja inštituta Pedra Crousa, sta župan Utrechta, Jan van Zanen, in predsednica Kraljeve nizozemske akademije znanosti in umetnosti, José van Dijck, odkrila doprsni bronasti kip Johanne Westerdijk. Okrog so posadili so drevesa brestov, ki so odporna proti bolezni, ki jo je raziskala Johanna Westerdijk. V njeno čast so, s pomočjo pivske kvasovke Saccaromyces cerevisiae iz zbirke, številka CBS 1171, zvarili posebno pivo Zdrav navdih – Hansov trojni (niz. Schoone geest – Hansje tripel). Z njim so nazdravili ob svečani otvoritvi nove zgradbe, da bi glivna zbirka še dolgo živela.
Tudi gliva umre zaradi dolgočasnega življenja
Van een saai leven gaat zelfs een schimmel dood (niz.)
Even a fungus dies from a dull life (angl.)
Literatura:
Besedilo in fotografije: Nada Kraševec
