Leta 2014, po izteku Sedmega okvirnega programa EU za raziskave in tehnološki razvoj (FP7), je Evropska komisija pripravila poročilo raziskave o dolgoročnih učinkih štipendij Marie Curie na kariero njihovih prejemnikov. Z njo so želeli razkriti karierne poti štipendistov, še posebej zaposlitveni status, karierne trajektorije (geografsko, sektorsko in interdisciplinarno mobilnost) ter profesionalne dosežke (publikacije in znanstveno odličnost). Raziskava je zajela 1412 raziskovalcev, ki so prejeli štipendije Marie Curie v sklopu okvirnih programov FP4, FP5 in FP6 (tj. med letoma 1994 in 2006), ter jih primerjala s 1545 raziskovalci, ki teh štipendij niso dobili. Podatke so pridobili s pomočjo spletne ankete, intervjujev ter bibliometrične analize znanstvenih publikacij. Glavne ugotovitve, opisane v kar 146-stranskem dokumentu, lahko razdelimo v sledečih pet sklopov. Priporočila za prihodnost, predvsem glede treninga mehkih veščin, krepitve sodelovanja z industrijo ter doseganja ravnotežja med spoloma, se že upoštevajo pri MSCA razpisih v okviru programa Obzorje 2020.
Raziskovalna mobilnost
- Štipendije Marie Curie so k mobilnosti raziskovalcev prispevale bistveno bolj kot druge vrste financiranja (čeprav so se vzorci zelo razlikovali med raziskovalci različnih narodnosti). To še posebej velja za geografsko, manj pa za medsektorsko mobilnost ali menjavo raziskovalnih področij.
- Približno 80 % prejemnikov je pridobilo samo eno štipendijo, najpogosteje za obdobje dveh let. Nekateri so pridobili več zaporednih štipendij, pogosto različnih tipov (npr. standardno mobilnostno štipendijo, ki ji je sledila reintegracijska), torej štiri ali celo več let finančne podpore.
- Štipendije Marie Curie so se izkazale kot zelo dober mehanizem za spodbujanje vračanja evropskih raziskovalcev v domače države ter za zadrževanje raziskovalcev iz držav nečlanic (predvsem iz skupine »BRICS«, tj. Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južne Afrike) v EU.
- Najpogosteje navedeni razlogi za prijavo projekta Marie Curie so bili: osebni raziskovalni interesi, možnost kariernega napredka ter zanimanje za delo v tujini in učenje tujega jezika.
Profesionalni izplen
- Prejemniki individualnih štipendij Marie Curie (v nasprotju z raziskovalci, za katere so štipendije prejele gostiteljske institucije), so v povprečju objavili pet znanstvenih publikacij več od neštipendistov. Vpliv na raziskovalno produktivnost je bil še večji pri štipendistih, ki so raziskave opravljali v zasebnem sektorju.
- Štipendisti so objavili znanstvene publikacije v revijah z višjim faktorjem vpliva ter so imeli višji H-indeks od neštipendistov.
- Štipendisti so bili uspešnejši od neštipendistov pri prijavljanju projektov Evropskega raziskovalnega sveta (ERC).
- Štipendije Marie Curie niso vplivale na število znanstvenih nagrad ali pogostost vabil na mednarodne konference, kjer bi prejemniki sodelovali kot tematski (ang. keynote) govorci.
- Štipendisti so prijavili in komercializirali manj patentov od neštipendistov, prav tako so ustanovili manj podjetij.
Zaposljivost in kvaliteta zaposlitve
- Štipendije Marie Curie so nekoliko povečale takojšnjo zaposljivost prejemnikov v primerjavi z ostalimi vrstami financiranja. Več kot polovica štipendistov je po izteku projekta še nekaj časa ostala zaposlena na gostiteljski instituciji.
- Štipendisti so po izteku projekta pogosteje kot prejemniki drugih vrst financiranja dobili redno zaposlitev oz. pogodbo za nedoločen čas.
- Štipendisti so se nekoliko pogosteje kot neštipendisti zaposlili na najprestižnejših 100 akademskih institucijah po lestvici Times Higher Education.
- Med štipendisti in neštipendisti ni bilo razlik v višini dohodka.
- Prejemniki štipendij Marie Curie so bili tako v splošnem kot glede na posamezne vidike zaposlitve bolj zadovoljni s svojo službo kot neštipendisti.
Karierni dosežki
- Štipendije Marie Curie so znatno pripomogle k dostopu do kvalitetne raziskovalne infrastrukture ter izboljšanju interdisciplinarnih veščin prejemnikov.
- Štipendisti so si pogosteje kot neštipendisti spletli srednje velike mreže znanstev (11–50 oseb), manj pogosteje pa zelo velike mreže (>50 oseb). Kljub temu so bile mreže štipendistov Marie Curie trdnejše od tistih, vzpostavljenih s pomočjo drugih virov financiranja; štipendisti so pogosteje kot neštipendisti nadaljevali s sodelovanjem z raziskovalci, ki so jih spoznali med projektom.
- Štipendisti so imeli za 10 % višjo verjetnost kot neštipendisti, da bodo postali vodje raziskovalnih skupin, vendar so bile njihove raziskovalne skupine manj številčne. Pogosteje so tudi dosegli akademski naziv docenta ali profesorja kot neštipendisti, vendar kasneje v svoji karieri. To je posledica t.i. učinka afiliacije, ki v določenih akademskih okoljih nagrajuje nemobilne raziskovalce (ki celotno kariero ostanejo na isti instituciji) in kaznuje bolj mobilne.
Razlike med spoloma
- Raziskava je potrdila obstoj »vrzeli« med spoloma v znanosti, ki se je pojavila v različnih oblikah. Ženske so bile redkeje raziskovalno mobilne, imele so večje težave pri usklajevanju službenega in zasebnega življenja ter so bile pogosteje tarča neposredne diskriminacije (nižjih plač, počasnejšega kariernega napredovanja, nadlegovanja).
- Manj kot 25 % raziskovalcev je poročalo o vsaj eni karierni prekinitvi v primerjavi z več kot 56 % raziskovalk, pri katerih je bil kot najpogostejši razlog naveden porodniški dopust.
- Razlika v številu objav med raziskovalci in raziskovalkami je bila povprečno šest člankov v korist moških.
- Štipendije Marie Curie so imele pozitiven učinek na zapiranje »vrzeli« med spoloma, in sicer so pri ženskah za 7 % povečale verjetnost za pridobitev naziva vodje skupine, docentke ali profesorice, pripomogle so k ohranitvi nepretrgane kariere (tj. k vrnitvi v znanost po koncu porodniškega dopusta) ter zmanjšale razliko v številu publikacij v primerjavi z moškimi kolegi.
- Štipendistke so imele za 13 % večjo verjetnost kot neštipendistke, da bodo pridobile nadaljnje EU in/ali mednarodne vire financiranja.
Zaključki
- Statistična analiza je potrdila, da so imele štipendije Marie Curie koristne učinke na kariero prejemnikov, in to po različnih indikatorjih profesionalnih dosežkov.
- Kljub temu so bile razlike med štipendisti in neštipendisti pogosto majhne, saj so se pozitivni vplivi štipendij Marie Curie pogosto pokazali šele kasneje v karieri, poleg tega so lahko neštipendisti imeli dostop do drugih mobilnostnih shem, ki so prinesle podobne rezulate.
- Pozitivni učinki štipendij Marie Curie so bili bolj izraziti pri raziskovalcih v akademskem sektorju, medtem ko je s stališča sodelovanja in vzajemnih koristi med raziskovalci in zasebnim sektorjem ostal prostor za izboljšave. Od razpisa H2020-MSCA-IF-2016 dalje to naslavlja novi ocenjevalni panel Družba in gospodarstvo (Society & Enterprise, IF-SE).
- V splošnem štipendije Marie Curie uživajo zelo pozitiven ugled. Njihovi prejemniki so pogosto nadarjeni evropski raziskovalci, izobraženi na prestižnih univerzah. Afiliacija s štipendijo ostane izrazita še dolgo po izteku raziskovalnega projekta.
Vir:
-
