V evolucijski biologiji poznamo t.i. »učinek Rdeče kraljice«, ki pojasnjuje, da se morajo organizmi nenehno spreminjati in prilagajati, da ohranjajo reprodukcijsko prednost pred podobno spreminjajočimi se organizmi, s katerimi tekmujejo. Ime je dobil po pogovoru med Alico in Rdečo kraljico iz zgodbe Lewisa Carrola, ki je sledil njunemu divjemu teku, med katerim se nista premaknili z mesta:

‘Well, in our country,’ said Alice, still panting a little, ‘you’d generally get to somewhere else – if you ran very fast for a long time, as we’ve been doing.’ ‘A slow sort of country!’ said the Queen. ‘Now, here, you see, it takes all the running you can do, to keep in the same place. If you want to get somewhere else, you must run at least twice as fast as that!’

Učinek Rdeče kraljice je tipičen za medvrstne odnose med plenilci in plenom ali paraziti in gostitelji. Prepoznali so ga tudi izven biologije, npr. v gospodarstvu, kjer podjetja preko stalnih inovacij tekmujejo za ohranitev tržnih deležev. Zanimiv primer učinka Rdeče kraljice lahko najdemo tudi v ocenjevanju projektnih prijav za individualne štipendije v sklopu finančnega mehanizma Marie Skłodowska-Curie actions (MSCA-IF).

Čeprav razpis za štipendije MSCA-IF že dolgo velja za izjemno kompetitivnega, se naraščanje kompetitivnosti še ni ustavilo. Če analiziramo rezultate razpisov za MSCA-IF v okviru programa Obzorje 2020 (povezave do podatkov so navedene na dnu prispevka), vidimo, da se je samo med letoma 2014 in 2016 skupno število prijaviteljev povečalo za 1515 (!) ali za 17 %. Število prijav se je povečalo v vseh kategorijah razen »globalnih« štipendij, tj. štipendij za odhod evropskih raziskovalcev na institutcije izven EU. V slednji kategoriji se je med letoma 2014 in 2016 število prijaviteljev zmanjšalo za 113 oz. za 12 %. Hkrati se je proračun za štipendije MSCA-IF med letoma 2014 in 2015 zmanjšal za 25,5 milijona evrov ali 12 %, nato pa se med letoma 2015 in 2016 povečal za 3,7 milijona evrov ali 2 %. Spodnji graf jasno kaže divergentni trend med številom projektnih prijav in količino razpoložljivega denarja. Na srečo naj bi se z 248,7 milijona evrov letos razpoložljiva sredstva povečala celo nad raven iz leta 2014, a verjetno ne gre pričakovati, da bi se ustavilo naraščanje števila projektnih prijav.

Evropska komisija je za lanski razpis MSCA-IF objavila zanimiv povzetek rezultatov, ki za vsak posamičen ocenjevalni panel prikazuje, kolikšen kumulativni delež prijaviteljev je bil ocenjen z določeno oceno. Če se nekoliko poigramo s številkami, lahko te podatke pretvorimo v absolutne deleže in združimo, grafični prikaz pa nam razkrije splošne ocenjevalne trende v letu 2016:

Po definiciji Evropske komisije predstavlja potencialni prag za financiranje ocena 70 % – v primeru, da bi bilo na razpolago dovolj denarja. Odraz dejstva, da število projektnih prijav daleč presega razpoložljiva sredstva, je očitno naraščanje kvalitete prijav (tj. učinek Rdeče kraljice), saj jih pod potencialnim pragom za financiranje ostane le približno 20 %. Distribucija ocen je asimetrična in pomaknjena k višjim ocenam, mediana je pri približno 78 %. Žal večini prijaviteljev ne pomagajo niti izjemne raziskovalne ideje. V letu 2016 jih je bilo uspešnih le okoli 12 %; najnižja ocena, ki je dejansko zadoščala za financiranje, je bila v povprečju med 92 in 93 %. Točne vrednosti se med paneli nekoliko razlikujejo.

Zanimiv pojav, ki ni napaka s strani avtorice prispevka (kot se lahko prepričate iz izvornih podatkov), je najvišji delež projektov z oceno 70 %, torej točno na potencialnem pragu financiranja. Vzroka zanj ne poznam, lahko pa špekuliram, da je morda posledica nekega psihološkega momenta pri ocenjevalcih, ki določenim prijavam podelijo »generično« oceno – ravno toliko, da jih uvrstijo nad prag financiranja, a nič več?1 V bodoče bo zanimivo spremljati, ali se bo podobna zgostitev ocen pojavila pri pragu 85 %, nad katerim bodo od razpisa H2020-MSCA-IF-2016 dalje prijavitelji pridobili t.i. pečat odličnosti, ki je bil do sedaj na voljo le podjetniškim projektom. Pečat odličnosti je posebna oznaka kakovosti, s katero Evropska komisija signalizira, da si njeni prejemniki zaslužijo financiranje iz drugih virov, v kolikor na evropskem razpisu niso uspeli zaradi omejenih sredstev.2 Morda bo na ta način tek Rdeče kraljice vodil celo do izboljšanega financiranja prijaviteljev MSCA-IF, pa čeprav iz nacionalnih namesto iz evropskih sredstev.

1Hvala Urši Opara Krašovec za opozorilo, da gre morda tudi za nejasno navajanje podatkov v izvorni tabeli. Če kdo od bralcev pozna razlago ali najde napako v mojem razumevanju tabele oziroma izračunih, naj prosim pusti komentar pod prispevkom. (Op. a., 28. 4. 2017)

2V ponedeljek, 24. 4. 2017, je bil na spletnih straneh evropske komisije objavljen seznam držav, ki bodo ponudile nacionalno financiranje za prejemnike pečata odličnosti. Med njimi je tudi Slovenija, shemo bo pripravilo MIZŠ. Hvala Urši Opara Krašovec za informacijo. (Op. a., 28. 4. 2017)

Viri:

-
Podpri Kvarkadabro!

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA

Naroči se
Obveščaj me
guest

1 komentar
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Ursa OK
Ursa OK
7 - št. let nazaj

Tea pozdravljena, Z marsičem v zapisu se strinjam, a podatek, da največ prijav doseže 70% točk je napačen. V tabeli, ki jo navajaš so podatki za vloge, ki so dosegle 70 ali manj točk podani v širšem območju (korak je 5) in sicer je pdatek za 70, 65, 60,…. Pri vlogah nad 70 pa je korak 1 (71, 72, 73,…). Že vrsto let sodelujem pri ocenjevanju MSCA razpisov, bila sem tudi MSCA IF štipendistka. Zavedam se, da ocenjevanje ni idealno, a v primerjavi z ARRS na povsem drugem nivoju. Ocenjevanje tudi ni enostavno, osredotočeno na 3xWIN (za osebo, za gostitelja… Beri dalje »

0
0
Odgovori