Pod tem naslovom v Dnevniku danes pišejo o odpustitvi prof. dr. Dušenke Janežič, do nedavnega sicer vodje laboratorija L17 (Laboratorij za molekularno modeliranje) na Kemijskem Institutu v Ljubljani.

Ugledna znanstvenica in redna profesorica na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (FAMNIT) na Univerzi na Primorskem dr. Dušanka Janežič od nedavna ni več vodja laboratorija za molekularno modeliranje na Kemijskem inštitutu. Na inštitutu so nam potrdili, da so Janežičevo odpustili iz krivdnih razlogov, zaradi česar ji tudi ne pripada nikakršna odpravnina, niso pa želeli navesti konkretnega razloga za prekinitev delovnega razmerja. 

Po neuradnih informacijah se je vodstvo z direktorjem Jankom Jamnikom na čelu za potezo odločilo, potem ko je upravni odbor inštituta prejel pismo komisije za preprečevanje korupcije (KPK), kamor naj bi Janežičevo prijavil eden od zaposlenih. V prijavi naj bi ji po neuradnih, a zanesljivih informacijah očital več stvari, med drugim to, da je posredovala pri zaposlitvi svojega sina na mesto mladega raziskovalca v laboratoriju, čeprav je ta diplomiral na ljubljanski ekonomski fakulteti, sinova partnerica pa je postala njena tajnica. To naj sicer ne bi bil razlog za prekinitev delovnega razmerja, ki je doletela vse tri. Ključna naj bi bila namreč praksa dr. Janežičeve, da je ob prihodu na inštitut vsakokrat potrdila prisotnost tudi za sina in njegovo partnerico, čeprav ju na delovno mesto ni bilo. Več sogovornikov z inštituta je potrdilo, da so dvojico v zadnjih treh letih, kolikor časa sta bila zaposlena v omenjenem laboratoriju, videli komaj kdaj.

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

9 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

Huda obtožba in zgleda tudi sankcija. Pozna kdo ta primer bolje? Obtožbe držijo? Sem slišal sicer že za precej takšnih primerov (potrjevanja prisotnosti drugih) iz raznih bolnišnic in recimo RTV.

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

Huda sankcija? Če drži le polovica obtožbe, bi zahteval še povrnitev nastale škode davkoplačevalcu z obrestmi in prepoved opravljanja vsake službe, vezane na proračun države.

RTV pa mi požene kri vsak mesec, ko 2x plačam prisilno (in vsak mesec višjo) naročnino za storitev, ki je ne uporabjam.

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

Povsem nepovezano, a se mi zdi vredno opozorila:
v današnji Sobotni prilogi Marko Crnkovič razlaga, da Stefan-Boltzmannov zakon ne spada v zakladnico splošnega znanja:
http://shrani.si/f/1d/bC/4ScNysS7/crnkovic1.jpg
Na twitterju pa tudi o tem, da je zakon neuporaben:
http://shrani.si/f/O/nX/2KhxAYDq/crnkovic2.jpg
Problematično se mi zdi, da osrednji slovenski časnik ponuja takšen pogled na fiziko.

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Se ne čudim.
Bolj pa me skrbi, da profesorji "dolgočasne reči" naredijo zanimive tako, da na koncu bivši dijaki pravijo, kako so te enačbe neuporabne. Pa tako enostavna enačba je v resnici! In še kako uporabna! Samo moraš se recimo vprašati, kakšna je površinska temperatura Sonca. Moraš si upati vprašati, da vidiš uporabnost te enačbe, Kakšen genij je bil mož, ki jo je scopral, ne da bi sploh poznal fotone.
(ZdravaPamet)

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

Sicer ne vem, zakaj Crnkovič dela tako senzacijo iz enačbe ki je ne razume. Po drugi strani pa tudi ne vem, zakaj bi ravno Stefan Boltzmannov zakon spadal v zakladnico splošnega znanja. Jasno, da ga rabijo naravoslovci in strojniki. Ampak za nekega laika obstajajo bolj pomembni fizikalni zakoni. Če smo že pri sevanju črnega telesa, se mi zdi Wienov zakon bolj uporaben (razloži, zakaj imajo različne žarnice različno svetlobo, itd.). In ali je sploh tako pomembno, da zna nek Crnkovič izračunati temperaturo površine sonca? In kako bi jo sploh izračunal, če ne veš, koliko sevanja se absorbira v atmosferi? Za… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Mislim, da ni "bolj pomembnih" ali "manj pomembnih" zakonov narave. Razen če meriš na to, da se da Stefanov in Wienov zakon izpeljati iz bolj elementarnih principov. Teh seveda ne učimo, ker nimamo toliko časa. Sploh pa laikom nimaš šanse razlagati kvantne statistike. Morda na faksu. Ampak potem niso več laiki. Da bi pa nekaj krilil z rokami in jim prodajal prijetne razlage (kar ima Crnkovič rad), take, ki so estetične, psihološko prijazne… pa ni namen fizike v našem ljudskem izobraževanju.In nisem rekel, da je pomembno, da bi Crnkovič znal izračunati kar koli. Hotel sem samo izpostaviti, kako bi Crnkovič… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

Sem fizik, pa tudi ne vem, zakaj bi bil Stefanov zakon del splošne izobrazbe. Ni. Je uporaben za fizike in podobne in ima zelo zanimivo zgodovino, to je res. Je tudi v učnem načrtu za splošne gimnazije, ampak tam je toliko stvari, za katere ne bi mogli trditi, da so splošna izobrazba, da to ni veljaven kriterij. Če bi pa zaradi nacionalnega ponosa morali vsi poznati Stefanov zakon, bi lahko pa tudi vedeli kaj o delu Pregla. Pa ne. Si pa povsem predstavljam Crnkoviča, da bi ob drugi priliki bombastično pisal, da je ob sprehodu po Ljubljani izvedel, da "imamo"… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

Ah, Crnkovič je tisti tip humanista, ki misli, da je svet tukaj zaradi njega. Saj to ni edina njegova izjava, ki to kaže. Njegove kolumne v Sobotni prilogi so vedno polne cinizma do vsega kar ne pade ravno njemu iz riti. Taki ljudje bodo zmeraj obstajali, mediji jih bodo z veseljem objavljali in šele bralec mora biti tisti, ki sprevidi ukano. Če je pameten bo prelistal do česa berljivejšega v Sobotni prilogi (vsaj jaz Crnkoviča samo tam srečam). Z drugimi besedami, Crnkovič je troll Sobotne priloge.

Anonimni
Anonimni
10 - št. let nazaj

In potem so v odraz in posmeh razmeram v znanosti "ugledni" znanstvenici podelili Zoisovo nagrado.