Pred nekaj dnevi smo prejeli prošnjo, če bi lahko na blogu anonimno objavili tekst, ki opisuje pogled mladega znanstvenika na financiranje znanosti v Sloveniji. Da tekst tokrat izjemoma objavimo, čeprav avtor ni naveden, smo se odločili, ker je argumentirano in kulturno napisan. V komentarjih se nato lahko soočijo različni argumenti in pogledi, ki jih je že znotraj uredništva Kvarkadabre kar veliko. Da ne bi bilo nesporazumov lahko povemo, da pisec besedila, katerega ime poznamo, ni sodelavec kogarkoli izmed članov uredništva Kvarkadabre.
ARRS je javna agencija, ki skrbi za največji delež domačega financiranja slovenske znanstveno-raziskovalne dejavnosti. Kot mnogo državnih ustanov, je tudi ARRS zmes dobrih in slabih praks. Po mojih izkušnjah v njej prevladujejo dobre prakse, kljub temu pa je del dejavnosti agencije ujet v ostanke nekaterih neoptimalnih odločitev slovenske znanstvene politike v preteklosti.
Iz proračuna ARRS je vsako leto približno 170 milijonov evrov razdeljenih različnim organizacijam in posameznikom [1]. Grobo gledano, pet največjih postavk predstavljajo [2]:
1. raziskovalni programi (~33%),
2. raziskovalni projekti (~21%),
3. infrastrukturne obveznosti in oprema (~19%),
4. mladi raziskovalci (~18%),
5. ostalo (~9%).
Vir: Letno poročilo ARRS [2]Če želi slovenski raziskovalec z doktoratom delovati v domači znanosti, se slejkoprej sooči s prijavami na razpise za raziskovalne projekte ARRS, za katere je bilo v letu 2011 razdeljenih slabih €32 milijonov evrov. Večji del tega zneska je namenjen financiranju projektov izbranih v preteklih letih. Manjši del se je, do nedavnega, vsako leto sprostil. Ta del je bil namenjen vsakoletnim razpisom za nove raziskovalne projekte, ki trajajo 2 do 3 leta.
Raziskovalni projekti so edini vir domačega financiranja, ki je vsaj približno dostopen večini. Izraz »vsaj približno« uporabljam namenoma. Na razpis raziskovalci namreč vsakoletno prijavijo izjemno veliko idej, izmed katerih je financirana le peščica. Grobo (a pomembno) lahko raziskovalne projekte razdelimo med navadne in podoktorske. Za navadne se lahko potegujejo raziskovalci vseh starosti, za podoktorske pa tisti, ki so doktorirali v zadnjih treh letih. Prijavitelji in njihovi predlagani projekti so v dveh fazah ocenjevani s strani do treh tujih recenzentov. Za »zmagovalce« druge faze je financiranje zagotovljeno za 3 leta (navadni) ali 2 leti (podoktorski).
Aktualni razpis za raziskovalne projekte, ki je bil objavljen oktobra 2011, je imel predviden začetek financiranja julij 2012. Vrednost razpisa je 11 milijonov evrov, kar je polovico manj kot v razpisu leto prej. Da si bo bralec lažje predstavljal »lakoto in tekmovalnost« slovenske znanstvene javnosti, poglejmo nekaj številk. Na razpis je bilo v prvi fazi prijavljenih (in ocenjenih) 752 navadnih in 274 podoktorskih projektov. Glede na razpoložljiva sredstva, bo najverjetneje financiran le vsak deseti. Uradni rezultati druge faze, 13 mesecev po objavi razpisa, še niso javno znani. Na strani ARRS je objavljeno, da bodo objavljeni »po sprejemu državnega proračuna za leto 2013«.
Najpomembnejši razlog tega zavlačevanja je očiten. V kolikor se začetek financiranja zavleče za 1 leto, država privarčuje za celo leto sredstev. Ker 11 milijonov predstavlja 6% vseh sredstev agencije, je to privlačen varčevalni ukrep. Problem, ki bralcu ta trenutek še ni povsem očiten, pa je naslednji. Raziskovalci, ki so v slovenski znanosti najbolj odvisni od tega razpisa, so pripadniki mlajše generacije slovenskih raziskovalcev, ki se uveljavljajo šele zadnjih 15 let. To skupino poimenujmo projektna kasta.Seveda pa kastni sistem, po definiciji, potrebuje več kast. Zdaj bomo spoznali drugo, programsko kasto.
Največ sredstev ARRS (leta 2011 slabih 58 milijonov evrov) je namenjenih t.i. raziskovalnim programom. Ta sredstva so namenjena »stalnemu in rednemu« financiranju znanosti [3]. Raziskovalne skupine, ki se financirajo iz teh sredstev, so se (v veliki večini) ustanovile leta 1999. Takrat aktivni slovenski raziskovalci (zdaj že »stara garda«)in politiki so se sporazumeli, da neprestano prijavljanje na (zgoraj omenjene) raziskovalne projekte zahteva preveč truda in dragocenega raziskovalčevega časa. Tako so se leta 1999 aktivni raziskovalni projekti preoblikovali v raziskovalne programe, z njimi pa si je programska kasta zagotovila stalni vir financiranja iz proračuna ARRS. Čeprav so delno na raziskovalnih programih zaposleni tudi mlajši, sta škarje in platno praktično vseh programskih skupin še vedno v rokah raziskovalcev, ki so prisostvovali prvotni razdelitvi.
Raziskovalni programi se reevaluirajo (če sploh) na 3-6 let. Ocenjanje njihove uspešnosti in načrtovanih raziskovalnih dejavnosti ni niti približno tako rigorozno, kot ocenjevanje raziskovalnih projektov. V znanstveni sferi je znano (a pogosto zašepetano) dejstvo, da se raziskovalni programi načeloma ne ukinjajo. Žal hkrati velja, da do ustanovitve novega, tudi izjemni mladi znanstveniki, težko pridejo. Kot mladi so na tem mestu mišljeni vsi, ki so se znanstveno uveljavili v zadnjih 15 letih. Ker se raziskovalni programi obnavljajo na različna časovna obdobja, redko pride do hkratnega »soočenja« programov istega področja. Tako je znotraj področij oteženo presojanje o tem, kateri programi so (skoraj poldrugo desetletje kasneje) še aktualni in nujni. Programska kasta je tako poskrbela za za stalni vir prihodkov, projektna kasta pa je za preživetje obsojena na boj za veliko težje prigarana, negotova in trenutno tudi neobstoječa sredstva.
Razdelitev med programsko kasto in projektno kasto je strukturni problem slovenske znanosti. Kot v mnogih porah slovenske družbe, tudi v znanosti obstaja priviligirana, varovana, nedotakljiva skupina ljudi. Žal je bil v letu 2012 ogromen del varčevanja preložen na projektno kasto medtem ko je programska kasta ostala nedotaknjena. Mlajši smo se odrekli enemu letu financiranja raziskovalnega dela, mnogi pa so tudi že obupali in se odpravili v tujino. O dolgoročnih posledicah takšnega dogajanja v vseh porah slovenske družbe, so pisali že mnogi, na tem mestu pa se mi postavlja vprašanje. Ali je programska kasta pripravljena na kompromis in bolj enakomerno porazdelitev varčevalnih bremen po vseh postavkah proračuna ARRS?
Imam dva predloga:
– Varčevalno breme se mora enakomerno porazdeliti po vsej slovenski znanosti, kjer ne sme biti z naskokom največja žrtev mlada generacija oziroma t.i. projektna kasta.
– V kolikor se odločimo, da nadaljujemo s programskimi skupinami, morajo tudi že obstoječe programske skupine v rigorozno reevaluacijo! V naslednjih letih je potrebno narediti večji razpis, na katerem se nanovo začrtajo smernice stalnega financiranja slovenske znanosti. Na tem razpisu morajo biti stare programske skupine postavljene ob bok novoformiranim in ocenjevane po meritokratskih kriterijih. Tako bomo pomembno prispevali k bolj perspektivnemu in pravičnemu financiranju naše domače znanosti.Viri:[1] http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/
[2] http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/11/
[3] http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/11/inc/ARRS_Program_dela_11_12.pdf
Strinjam se, da je tekst argumentirano in kulturno napisan, vendar … Kaj pove meni, ki nisem vpet v težave znanstvene skupnosti in sem zgolj eden od mnogih davkoplačevalcev – to da sem davkoplačevalec ne malikujem, vendar tudi sam prispevam majhen delež za razvoj znanosti, kar pa prispevajo tudi sami znanstveniki, zato tega ne poveličujem – torej, kaj pove meni? Nič! No, praktično nič. Zakaj? Ja zato, ker mene ne briga ali raziskujejo starejši raziskovalci oziroma kot avtor prispevka pravi "člani" programske kaste ali pa mlajši raziskovalci "člani" projektne kaste. Tisto, kar mene (kot davkoplačevalca) zanima je kvaliteta raziskav. Kvaliteta pa… Beri dalje »
Sezname projektov in programov lahko najdeš na
Sicris-u. Objavljeni so seznam tekočih programov, seznam tekočih projektov, seznam zaključenih programov in seznam zaključenih projektov.
Ali seznami govorijo tudi o kvaliteti ali je to na meni, da arbitrarno določim?
Dragan Stojanović
Linki ne delajo.
Ja napredni linki očitno ne delajo v komentarjih, ampak če klikneš na Sicris -> Iskanje -> Projekti -> Seznam tekočih projektov pa deluje. Nekdo je spraševal po imenih; tu se najdejo imena vseh vodij, sodelavcev, letna poročila o dosežkih itd. Bi bilo pa res zanimivo prebrati kakšno primerjavo med projekti, ocene dosežkov… kakšen predlog?
@problemi sicer se delno strinjam s tvojim komentarjem (upam, da sem ga pravilno razumel), da te kvaliteta zanima bolj kot kaste, ampak komentar bi bil na mestu zgolj, ce obstaja realna moznost za to, da je trenutni kastni sistem najbolj ucinkovit, torej da so nasi Bramani od prvega do zadnjega najboljsi, da povsem obvladajo svoja raziskovalna podrocja in da so tudi povsem seznanjeni z in se pripravljeni razsiriri v nova podrocja raziskav. le tako bi namrec lahko znanost pri nas lepo napredovala ob trenutnih razmerah za mlade. ena izmed glavnih poant anonimnega pisma je, da je pri nas v vsakem… Beri dalje »
@mrtvec Sva se razumela. 🙂 Sam se ne sprašujem, ali je kastni sistem – ne trdim, da ti to počneš – najbolj/najmanj učinkovit, temveč se sprašujem zakaj sploh kastni sistem, če stanje znotraj znanstvene skupnosti opredlimo na tak način. Po meni je ključen del, na katerega sam opozoriš: "ne glede na to, da je ocenjevanje kvalitete znanosti velikokrat zelo tezko /…/ je pri nas zaskrbljujoce, da so se raziskovalni programi temu ocenjevanju uspeli precej izogniti." E, zato kvaliteta. Ker (ocene) kvalitete raziskav, programov, projektov "sesujejo" kastni sistem – sicer je to, seveda priznam precej idealističen pogled, ampak zakaj ne …… Beri dalje »
Mladenič, je mogoče to namig, da si iščete službo v gospodarstvu? Pri nas se je kretnica, ki bi usmerjala mlade doktorande v gospodarstvo, očitno zataknila.
Anonimni, je mogoče, da našemu gospodarstvu ni mar za razvoj in mlade doktorande?
Se nekaj stevilk iz clanka http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/ce-bo-slo-tako-naprej-bo-brez-sluzbe-ostalo-vsaj-400-doktorjev- : Predvideno zmanjšanje sredstev pomeni predvsem velik udarec za mlade raziskovalce, ki so v 85 odstotkih financirani projektno; sredstva za delovanje pridobijo na nacionalnih in evropskih razpisih. Agencija za raziskovalno dejavnost je v novembru že objavila razpis za raziskovalne projekte za naslednje leto, a ker je agencija posredni proračunski porabnik, so tudi sredstva, ki jih dodelijo po razpisih, vezana na sprejem državnega proračuna. Njihov proračun je bil v letu 2011 težek 174 milijonov, po trenutnem predlogu proračuna pa kaže, da bo v naslednjem letu le še 140 milijonov evrov. Dr. Jadran Lenarčič, direktor največjega… Beri dalje »
Mislim, da se marsikaj sprovede na to, da je med starimi precej malo tekmovalnosti. Na Institutih veliko starih povsem spi in nič ne delajo, vlečejo pa proračunski denar na programih. V ZDA bi ti kaj hitro ostali brez projektnega denarja (na univerzah bi to pomenilo dodatno učenje, na laboratorijih pa tudi odpuščanja – in ja, se je že zgodilo, da so ljudi v nacionalnih laboratorijih odpustili).
Čeprav se seveda strinjam s tem, da je marsikaj narobe pri ocenjevanju, vrednotenju in financiranju slovenske znanosti menim, da je takšen pogled, kot ga je podal kolega v zgornjem zapisu veliko preveč poenostavljen. Če bi bilo tako enostavno bi bila najlažja rešitev ukiniti programe in naenkrat bi bilo vse v redu. Pa ne bi bilo, po mojem mnenju tak korak ne bi prav ničesar ali pa zelo malo spremenil. Težava je po mojem mnenju povsem drugje, da je ocenjevanje netransparentno, da so ocenjevalci velikokrat neprimerni za ocenjevanje, ker je iz ocen jasno razvidno, da se na projekt, ki so ga… Beri dalje »
@Gregor Majdic
Podatek, koliko sredstev se sprosti na posameznih področjih, je objavljen: http://www.arrs.gov.si/sl/akti/inc/metodologija-sredstva-2013.xls
Se absolutno strinjam z vsem kar je napisal Gregor, dodal pa bi še svoje izkušnje (priznam: trenutno sem v programski kasti, a imam tudi že kar nekaj izkušenj s prijavljanji na projekte). Če bi bili "mladi" v resnici projektna kasta, potem bi zgornja delitev denarja ARRS pravzaprav nakazovala favoriziranje mladih (na MRje in projekte skupaj odpade več kot na programe). Po mojem subjektivnem občutku tudi projekte dobivajo predvsem starejši raziskovalci, predvsem zaradi razlogov, ki jih omenja Gregor (obstajajo zgodbe, v katerih mlajši raziskovalec projekta na ARRS ne dobi, potem pa za isto zadevo dobi odličen grant v ameriki). No, v… Beri dalje »
V ZDA je situacija zelo pestra in odvisna od podrocja raziskovanja. Ze znotraj fizike je lahko nacin financiranja zelo razlicen in odvisne od podrocja. Visokoenergijska fizika recimo ima veliko bolj kontinuiran nacin finaciranja, kjer obstajajo tako imenovani "umbrella grants", ki so zelo blizu programskim skupinam v Sloveniji, in se obnavljajo vsaka tri leta. Ravno sedaj na DOE sicer poteka velika reorganizacija financiranja teh programskih skupin – od sedaj se bodo namrec vsi sodelavci znotraj programskih skupin ocenjevali posamicno. V zadnjih dveh letih je tako kar veliko neaktivnih ali manj aktivnih ljudi izgubilo financiranje (tudi na dobrih univerzah, na Purdue recimo… Beri dalje »
Jure, tudi v medicini so tenure track položaji. To je običajni sistem zaposlovanja po zaključenih postdoktorskih usposabljanjih. Običajno dobiš tenure-track (enakovredno ravni našega docenta običajno) za 5 ali 7 let in večina (vsaj tistih dobro stoječih) univerz ti da nekaj raziskovalnega denarja, da si lahko postaviš svoj laboratorij (zaposliš enega ali dva človeka, kupiš nekaj opreme, imaš nekaj sredstev za materialne stroške), v naslednjih letih pa moraš potem sam pridobiti denar iz projektov (običajno NIH, lahko tudi NSF). NIH ima podobno kot si opisal za fiziko posebne programe za mlade raziskovalce, na katere se lahko prijavljajo samo mladi, vsi pa… Beri dalje »
Kolegi na UC so mi povedali, da imajo na medicinskem kampusu pri tenure pogodbah zapisano klavzulo, da je to tenure "provided there are sufficient financial resources". Torej ni cisto zares tenure kot ga razumemo na fiziki, kjer po koncanem tenure lahko izgubis sluzbo dejansko le, ce se zapre celoten oddelek. Morda je to specifika UC, tega ne vem. Tudi na nacionalnih laboratorijih ni tenure pozicij v enakem smislu kot je to na univerzah. Ljudje so po preizkusnem obdobju 5 pet dobili stalne sluzbe, a dejansko niso imeli dodatne zascite kot jo prinasa obicajen tenure. Sicer se je vedno govorilo, da… Beri dalje »
Očitno so potem razlike med Univerzami. Na Colorado state University (s katero že več let sodelujem) in na UCLA (kjer sem gostoval letos oktobra) imajo prave tenure pozicije, s katerih te zelo težko odpustijo. Imajo pa verjetno druge mehanizme, s katerimi te lahko skušajo prepričati, da sam odideš, če s tabo niso zadovoljni (nižja plača, slabše razmere za delo…)
Popolnoma razumem kolega in njegovo stisko. Na slab položaj mlajših znanstvenikov sva z Urošem opozarjala pred tremi leti (Spodbujanje znanosti po slovensko; Delo, 20. 1. 2009), pa se za mlajše od takrat na žalost kaj bistvenega ni spremenilo. Struktura financiranja slovenske znanosti se ni spremenila, v krizi pa se je slab položaj mlajših znanstvenikov še bolj izpostavil. Da ne bi samo kritizirali, ARRS vseeno dobro opravlja svoje delo in postopke iz leta v leto vseeno izboljšuje (Gregor omenja slabo recenziranje; zadnje projekte so na mojem področju v drugi fazi recenzirali trije tuji recenzenti, ocene so bile po dolgem času smiselne).… Beri dalje »
Se popolnoma strinjam z Gregorjem, da se je situacija močno izboljšala, žal pa menim (in ne samo jaz temveč tudi številni kolegi), da je še veliko preveč anomalij. Največja anomalija je zagotovo že omenjeno normiranje citatov, zelo težko me bo kdo prepričal, da je normalno, da citat članka v dobri reviji šteje petkrat manj kot citat članka objavljenega v slabi reviji. Pri ocenjevanju projektov pa je glavni problem ta, da ne obstoja neko preverjanje – kontrola kvalitete, kot je to recimo pri ocenjevanju projektov v Bruslju. V Bruslju vse ocene projektov prebere neka strokovna služba, ki se popolnoma nič ne… Beri dalje »
Ker se je debata razširila na splošno problematiko programov, pristavljam še svoj piskrček. Osebno sem mnenja, da so programi zelo dobra stvar, ki zagotavljajo neko smiselno kontinuiteto dela. Bi pa predlagala, da en do dva programa na področje, ki dvakrat zapored na evaluacijah in razpisih dosežeta najnižje ocene, ukinejo ali vsaj drastično zmanjšajo in dajo denar novim programom. Če je program dvakrat zapored (to pomeni obdobje šestih let!) ocenjen kot najslabši, je res bolje, da odstopi prostor novim idejam. To, da pa mladi nimajo nobenih možnosti, je pa katastrofa. Po moje se sploh še ne zavedamo, kako resen problem je… Beri dalje »
Kot sem že zgoraj omenil nisem vpet v znanstveno skupnost, tako kot je večina razpravljavcev, morebiti je to celo bolje, namreč "ponujam" nek pogled od zunaj, pogled človek ali (sicer zelo neskromno) ljudi, tistih ljudi, ki konec koncev lahko v veliki meri vplivajo na usodo (ob morebitnem referendumu, pri sprejemu zakonodaje, ustvarjanju javnega mnenja …) tako programov, kot raziskav, kot seveda usode/kariere samih znanstvenikov. Ker dejansko nisem ravno domač v metodi objektivne znanosti in mi je v vsakem primeru od analitičnega bliže hermenevtični pristop k obravnavi fenomenov, bi vas prosil za malce prizanesljivosti. Zakaj gre? Kot mi je bilo svetovano… Beri dalje »
Pismo ULJ članicam. Raziskovalni programi edini nedotaknjeni.
"Pri zadnjem nakazilu finančnih sredstev s strani ARRS, ki ste ga prejeli za mesec november, so zmanjšana sredstva za mlade raziskovalce in za raziskovalne projekte. Celoten obrok sredstev, po informacijah z ARRS, ste dobili samo za raziskovalne programe. Pri MR-jih je prišlo do zmanjšanja pri deležu za materialna sredstva, pri projektih pa tudi pri deležu za plače. Razlog za zmanjšanje obroka je pomanjkanje sredstev v proračunu. Po zagotovilih ARRS, bodo manjkajoča sredstva nakazana v začetku januarja skupaj z obrokom za december."
Rezanje ARRS projektne kaste (z namenom ohranjanja privilegijev programske kaste) se nadaljuje. V letu 2013 je bilo razmerje ARRS sredstev projekti:programi 1:2. Za projekte je bilo namenjenih 27.6M, za programe pa 52.8M.
Vir: http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/13/inc/ARRS-LetnoPorocilo-2013.pdf