Minister in metulj

Minister za okolje je očitno nagnjen k magičnemu razmišljanju: če odmislim Zavod RS za varstvo narave in njenega predstojnika, bo problem izginil. Pred tem je magično razmišljal že predsednik vlade: če odmislim ministra za okolje, bo problem izginil.Problem je povezan z gradnjo obvoznice okoli Škofljice pri Ljubljani. Na stari cesti iz smeri Kočevja vsak dan nastaja velik prometni zamašek, zato je  nekakšna rešitev precej potrebna. Obstaja več variant, kako naj bi cesta potekala, a dve izmed njih sta začrtani po Ljubljanskem Barju na območju, ki je zaščiteno z režimom Natura 2000. Prav ti dve barjanski varianti močno forsira skupina županov in predstavnikov lokalnih skupnosti, ki je politično dovolj močna, da je svoje stališče prenesla na vlado.
Tudi prejšnja (Pahorjeva) vlada je tako sprva močno favorizirala barjansko različico, vendar je kasneje po premisleku razlogov, ki jih je navedla okoljska stroka, storila korak nazaj (bolje rečeno, naprej) in sprejela sklep, da se pri pripravi končne odločitve o trasi enakovredno upošteva tudi ne-barjansko inačico poteka, t.i. varianto Lisičje.Tu pridemo do bistva problema in do bistva njegovega nerazumevanja. Okoljska stroka, specifično Zavod za varstvo narave, ni trdila, da se na območja Natura 2000 ne sme posegati, tudi npr. z gradnjo ceste. Na kar so upravičeno opozorili strokovnjaki Zavoda za varstvo narave, je to, da vsak poseg v območje Natura 2000 regulira naša in evropska zakonodaja. Ta predvideva, da mora biti poseg v zaščiteno območje tak, da ne ogrozi razloga varovanja (biotske raznovrstnosti), ali pa morajo, če to ni mogoče, uničene habitate nadomestiti s t.i. nadomestnimi habitati nekje drugje. Stroške teh ukrepov, njihovo zahtevnost, ali sploh možnost njihove izvedbe, je treba upoštevati pri oceni vrednosti projekta in konkretno, pri izbiri najprimernejše trase ceste.Tega ni mogoče  magično odmisliti, čeprav si ministri in župani to morda želijo. Zavod za varstvo narave jih je opozoril na zelo podoben primer na Portugalskem:

S podobno težavo so se pred leti soočili tudi na Portugalskem, kjer so  pristojni organi izdali dovoljenje za izgradnjo avtoceste, ki je na obrobju Natura 2000 območjaprečkala to območje v dolžini približno 10 kilometrov. … Primer je kasneje obravnavala Evropska Komisija, ki je Portugalski očitala, da pri projektu avtoceste ni dvoma, da so preučili več alternativnih variant, vendar v presojo niso zajeli vseh možnosti, predvsem variante avtoceste, ki bi območje Nature 2000 obšla. …
V primeru Portugalske so morali zaradi neobravnavanja vseh možnosti, nadomestiti območje, ki ga prečka avtocesta z nadomestnimi habitati v velikosti 6.278,68 ha. Za kolonijo južnih postovk (Falco naumanii), ki je oddaljena 80 metrov od trase avtoceste, pa je investitor moral zagotoviti izdelavo načrta upravljanja in sredstva za kmetijsko-okoljske ukrepe, za katere se je moral dogovoriti s kmetovalci. Sodni postopek se je zaključil, ko je Portugalska predložila vse dokaze, da so bili ukrepi pravilno izvršeni in da so začeli prinašati pozitivne rezultate. To pomeni, da so vrste, za katere so bili ukrepi zahtevani, nadomestna območja naselile in da je bil opažen tudi porast populacij teh vrst. Hkrati pa je bilo državi članici naloženo dnevno plačilo kazni od pravnomočnosti sodbe do izvedbe vseh ukrepov, ki ji jih naložila Evropska Komisija. (Zavod RS za varstvo narave, Direkcija RS za ceste, Zahteve za varovanjein ohranjanje narave v primeru obvoznice Škofljica, 29.5.2012)

“Prostovoljno odstopanje” direktorja ZRSVN dr. Darija Krajčiča, ki si ga želi minister za okolje Bogovič, je torej preprosto neumno, če si minister predstavlja, da bo s tem rešil problem ali čudežno ‘odrešil’ Barje zaščite Nature 2000. To je del zgodbe, ki se tiče neumnosti. Ravnanja, ko minister za okolje žaga uradnika, ki po svoji službeni dolžnosti strokovno opozarja na politično ignoriranje okoljskih zahtev, iz vljudnosti ne bom poimenoval.