Tudi prejšnja (Pahorjeva) vlada je tako sprva močno favorizirala barjansko različico, vendar je kasneje po premisleku razlogov, ki jih je navedla okoljska stroka, storila korak nazaj (bolje rečeno, naprej) in sprejela sklep, da se pri pripravi končne odločitve o trasi enakovredno upošteva tudi ne-barjansko inačico poteka, t.i. varianto Lisičje.Tu pridemo do bistva problema in do bistva njegovega nerazumevanja. Okoljska stroka, specifično Zavod za varstvo narave, ni trdila, da se na območja Natura 2000 ne sme posegati, tudi npr. z gradnjo ceste. Na kar so upravičeno opozorili strokovnjaki Zavoda za varstvo narave, je to, da vsak poseg v območje Natura 2000 regulira naša in evropska zakonodaja. Ta predvideva, da mora biti poseg v zaščiteno območje tak, da ne ogrozi razloga varovanja (biotske raznovrstnosti), ali pa morajo, če to ni mogoče, uničene habitate nadomestiti s t.i. nadomestnimi habitati nekje drugje. Stroške teh ukrepov, njihovo zahtevnost, ali sploh možnost njihove izvedbe, je treba upoštevati pri oceni vrednosti projekta in konkretno, pri izbiri najprimernejše trase ceste.Tega ni mogoče magično odmisliti, čeprav si ministri in župani to morda želijo. Zavod za varstvo narave jih je opozoril na zelo podoben primer na Portugalskem:
S podobno težavo so se pred leti soočili tudi na Portugalskem, kjer so pristojni organi izdali dovoljenje za izgradnjo avtoceste, ki je na obrobju Natura 2000 območjaprečkala to območje v dolžini približno 10 kilometrov. … Primer je kasneje obravnavala Evropska Komisija, ki je Portugalski očitala, da pri projektu avtoceste ni dvoma, da so preučili več alternativnih variant, vendar v presojo niso zajeli vseh možnosti, predvsem variante avtoceste, ki bi območje Nature 2000 obšla. …
V primeru Portugalske so morali zaradi neobravnavanja vseh možnosti, nadomestiti območje, ki ga prečka avtocesta z nadomestnimi habitati v velikosti 6.278,68 ha. Za kolonijo južnih postovk (Falco naumanii), ki je oddaljena 80 metrov od trase avtoceste, pa je investitor moral zagotoviti izdelavo načrta upravljanja in sredstva za kmetijsko-okoljske ukrepe, za katere se je moral dogovoriti s kmetovalci. Sodni postopek se je zaključil, ko je Portugalska predložila vse dokaze, da so bili ukrepi pravilno izvršeni in da so začeli prinašati pozitivne rezultate. To pomeni, da so vrste, za katere so bili ukrepi zahtevani, nadomestna območja naselile in da je bil opažen tudi porast populacij teh vrst. Hkrati pa je bilo državi članici naloženo dnevno plačilo kazni od pravnomočnosti sodbe do izvedbe vseh ukrepov, ki ji jih naložila Evropska Komisija. (Zavod RS za varstvo narave, Direkcija RS za ceste, Zahteve za varovanjein ohranjanje narave v primeru obvoznice Škofljica, 29.5.2012)
“Prostovoljno odstopanje” direktorja ZRSVN dr. Darija Krajčiča, ki si ga želi minister za okolje Bogovič, je torej preprosto neumno, če si minister predstavlja, da bo s tem rešil problem ali čudežno ‘odrešil’ Barje zaščite Nature 2000. To je del zgodbe, ki se tiče neumnosti. Ravnanja, ko minister za okolje žaga uradnika, ki po svoji službeni dolžnosti strokovno opozarja na politično ignoriranje okoljskih zahtev, iz vljudnosti ne bom poimenoval.
"Važn da nardimo, ko bodo posledice itak ne bomo več v vladi…"
"vsak dan nastaja velik prometni zamašek, zato je nekakšna rešitev precej potrebna"
Nekakšna rešitev sploh ni nujno nova cesta! Veliko ustreznejše rešitve (predvsem za Škofljico, Ljubljano …) so v javnem prometu, predvsem železnici, LPP, seveda s P+R parkiriščem pred Škofljico!
Problem je, da se pogovarjajo samo o trasah, ne pa o bistvu.
Seveda se strinjam. Velika škoda je recimo, da je tudi projekt obnove kočevske železnice bolj ali manj zamrznjen.
Če že tako skrbimo za Barje – preprečite na Barju odlaganje gradbenih odpadkov, izkoreninite ambrozijo in japonski dresnik itn…
Rešitev za mesta nad 300.000 prebivalcev je podzemska železnica.
Res je, z Barjem nasploh ravnamo kot svinja z mehom. (Japonskega dresnika in zlate rozge pa na Barju skoraj gotovo ni več mogoče izkoreniniti …)
Kolikor sam vem, projekt železniške povezave poteka , sicer zelo počasi, tako počasi, da bi nekje zgradili tisoč kilometrov najmodernejših prog, ampak poteka. Je pa projekt, kot je zastavljen brca v temo (strašansko nizka transportna hitrost, presedanja … ). Ne vem, koliko poznate doganje v zvezi s tem, je pa očitno, da strokovnajki za promet definitivno niso sodelovali pri nastajanju le tega. Ali pa so, pa so bili, vsaj kar se tiče prometa zopet povsem "povoženi". Sploh pa, čemu hitenje? 🙂
Dragan Stojanović
Projekt prenove železnice menda res poteka, ampak kolikor vem neznansko počasi in predvsem zaradi skladišč blagovnih rezerv – torej ne do Kočevja in Ribnice in ne za hitrosti, primerne za primestni potniški promet.
Aja in Ljubljana nima 300.000 prebivalcev, jih ne bo imela in tudi podzemne ne. Tramvaj do Škofljice, tam pa P+R bi pa bil bolj realna opcija.
Pa še to – s pametno parkirno politiko v Ljubljani, obdavčenjem parkirišč za zaposlene in reformo sistema povračil za prevoz na delo bi tudi Škofljico in druge kraje malo razbremenili prometa.