Iz uvodnika Alija Žerdina v današnji Sobotni prilogi Dela:
Za zgodovino je v bistvu bolj pomembno to, da sedanja koalicija odpravlja enega redkih pomembnih dosežkov Pahorjeve vlade, torej odločitev o usmeritvi v družbo, temelječo na znanju. /…/
Zakaj se je to lahko zgodilo? Odgovor je enostaven. Ljudje, ki se ukvarjajo z znanostjo in razvojem, nimajo vzvodov, s katerimi razpolagajo sindikati, niti nimajo razvejenih omrežij, ki bi zagotavljala ekonomsko ali politično moč. Nimajo vplivnega neformalnega lobija in nimajo proračunskega denarja, s katerim bi plačali registrirane lobiste.
…
Dneve okrog 9. maja 2012 si torej velja zapomniti predvsem zato, ker se je vladajoča koalicija v tem času odrekla usmeritvi v družbo, temelječo na znanju. Pogled na rokovnik predsednika vlade bi razkril, da se je država tej usmeritvi odpovedala v tednu, ko je predsednik vlade obiskal Berlin. Mimogrede, o družbi, temelječi na znanju, je poleti 2006 v uvodniku za revijo Science pisala doktorica fizike in kvantne kemije Angela Merkel. Nekaj mesecev pred tem je postala nemška kanderka. Za eno najbolj uglednih znanstvenih publikadj na svetu je pisala že leta 1998 kot ministrica za okolje. Pisala je o pomenu znanosti za trajnostni razvoj.
In kaj je leta 2006 predlagala Angela Merkel? Zdelo se ji je pomembno (naš predsednik vlade bi rekel zgodovinsko), da obstaja tudi resen dialog med politiko, industrijo in znanostjo. Ta del lekcje se je med prevodom izgubil. (Kvantna kemija in proračun –
Ali Žerdin, Sobotna priloga)
Koliko se kvantna kemija razlikuje od kvantne fizike (mehanike)? Moram priznati, da sem prsnil v smeh, ko sem prebral doktorica kvantne kemije, bejž :). Je mišljena mogoče "teoretična kemija"?
Komentar mogoče kasneje.
"Odgovor je enostaven. Ljudje, ki se ukvarjajo z znanostjo in razvojem, nimajo vzvodov, s katerimi razpolagajo sindikati, niti nimajo razvejenih omrežij, ki bi zagotavljala ekonomsko ali politično moč. Nimajo vplivnega neformalnega lobija in nimajo proračunskega denarja, s katerim bi plačali registrirane lobiste."Žerdin je načel bistvo problema "socialne" države. Iz istega razloga so tudi mladi v tako težkem položaju v naši družbe, močnejše skupine kot so upokojenci, sindikalizirano starejše delavstvo in javni sektor so si prigrabili ves proračunski denar in ugodnosti, mladi pa so izviseli. V "socialni" državi je pač tako, da največ denarja ne dobijo tisti, ki se na na… Beri dalje »
Kvantna kemija je kar uveljavljena veja, gre pa v bistvu za uporabno kvantno mehaniko za potrebe kemije.
Shrink vem to, ampak meni so ti nazivi za lase privlečeni. Kvantna kemija, matematična kemija, računska kemija, molekulska dinamika, teoretična kemijska kinetika … Zame je to fizika. No, povsem možno, da to "moti" zgolj mene, ampak glede na vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Teoreti%C4%8Dna_kemija … 🙂 Vendar predlagam da pustiva to. Argument A. Žerdina: "Ljudje, ki se ukvarjajo z znanostjo in razvojem, nimajo vzvodov, s katerimi razpolagajo sindikati, niti nimajo razvejenih omrežij, ki bi zagotavljala ekonomsko ali politično moč. Nimajo vplivnega neformalnega lobija in nimajo proračunskega denarja, s katerim bi plačali registrirane lobiste.", po moji presoji ni natančen, saj smo imeli v vseh vladah,… Beri dalje »
Ne vem, zakaj te motijo ti nazivi: specifična področja, ki se samostojno razvijajo, si zaslužijo lasten naziv. To še posebej velja za interdisciplinarne vede; biokemija npr. je šolski primer.
Višina sredstev iz proračuna sama po sebi še ne zagotavlja "družbe temelječe na znanju".
Tudi akademska sfera se mora potruditi in z manj narediti več.