Sporazum ACTA, ameriški zakon SOPA in spremljevalne zakonodajne pobude že nekaj časa lepo zaposlujejo javnost, medije in prek obeh tudi škrtajoče politike, ki morajo pojasnjevati svoja že izražena stališča do tovrstnih zakonov ali pa priznati, da pač včasih ne vedo, o čem se sploh glasuje.
Zdaj se je v razpravo o delovanju in nadziranju spleta – čeprav seveda, kot sodiščem pritiče, ne docela po svoji volji – vključilo še Sodišče Evropske unije. In vsaj zaenkrat stopilo na stran tistih, ki upravljavcem z avtorskimi pravicami in njihovim zahtevam za nadziranje ravnanja spletnih uporabnikov očitajo nezmernost. (Ja, sodba je še ena potrditev tistega, o čemer sem pisal v ponedeljkovi IUS kolumni.)
Gre za sodbo v zadevi C-360/10 SABAM proti Netlog (poleg polnega besedila sodbe je na voljo tudi krajše sporočilo za medije), v kateri je Sodišče EU odločilo, da upravljavca platforme spletnega socialnega omrežja ni moč prisiliti, da vzpostavi sistem nadzora ter filtriranja informacij, ki jih na njem objavljajo uporabniki, in s tem onemogoči nezakonito uporabo glasbenih in avdiovizualnih del. Tak informacijski sistem bi bil po eni strani nesorazmerno drag, po drugi pa bi pretil kršiti tudi temeljne pravice uporabnikov (varstvo osebnih podatkov, svobodo obveščanja oziroma širjenja vesti).
Če ste zagovornik “svobodnega” interneta v mejah razuma in zmernosti (in če ne, zakaj niste?), potem je sodba vsekakor dobra novica.
-
