Danes praznujemo! Pravkar berete že tisoč-prvo objavo na blogu, ki smo ga v ožjem krogu sodelavcev Kvarkadabre začeli pisati pred dobrimi tremi leti. Daljnega leta 2008 nas je k pisanju skupinskega bloga, v katerem smo sprva želeli predstaviti vsakdanjik sodobnega znanstvenika, med drugim spodbudilo pismo, ki nam ga je iz mrzlega severa poslala naša zvesta bralka:
Draga Kvarkadabra!
Sem Alma in v okviru podoktorskega projekta v raziskovalni postaji na Svalbardskem otočju preučujem pline ujete v led. Sicer neposredno nisem povezana z nobeno inštitucijo v Sloveniji, ampak zelo dobro poznam tamkajšnje razmere, saj imam veliko kolegov, ki s katerimi se neprestano dopisujem.
Začela bom pisat blog:
http://alma-atomcic.blogspot.com/
pa me zanima, če bi mogoče naredili malo reklame za moja razmišljanja.
Tukaj na severu je pozimi zelo temačno, mrzlo in dolgočasno, tako da z veseljem prebiram Kvarkadabro. Naredili ste res odlično spletno stran o znanosti.
Pozdrav,
Alma Atomčič
Na svojem blogu je Alma odprla razpravo o marsikateri pereči problematiki povezani z znanostjo in raziskovanjem v Sloveniji, njene objave pa so v komentarjih sprožale zanimive polemike. V uredništvu Kvarkadabre smo imeli vseskozi zelo aktivno izmenjavo mnenj preko mailliste in del teh zapisov smo se takrat odločili odpreti tudi za javnost. Blog se nam je zdel najbolj primerna oblika. Tule je kratek odlomek napovednika vsebine, ki smo se je nameravali lotiti in smo ga zapisali v drugi objavi z naslovom Kaj dela znanstvenik?:
Preko bloga bi radi predstavili vsakdanjik sodobnega znanstvenika. Ker pa nekaj takega kot je tipični znanstvenik ne obstaja, bo blog pisalo več avtorjev, med katerimi bo vsak po svoje predstavil svoj vsakdanjik. Iz vseh zapisov skupaj pa si boste bralci lahko ustvarili dovolj dobro predstavo, kaj danes pomeni ukvarjati se z znanostjo. Zanimivo bo tudi primerjati različna področja znanosti, različne inštitucije kjer poteka znanstveno delo, prav tako pa tudi različne zemljepisne lokacije kjer se nahajajo posamezni laboratoriji.
Če se ob tej okrogli številki ozrem na zadnja tri leta, v katerih smo povprečno pridelali malo manj kot en zapis na dan (največ objav so prispevali Matej, Jure in Luka), se mi zdi, da smo bili kar uspešni. Blog predstavlja danes svojevrstno referenco v slovenskem spletnem in lahko rečemo tudi medijskem prostoru. Marsikatera tema, ki se sprva pojavi na blogu, dobi kasneje nadgradnjo v časopisih in revijah. Luka je s svojimi zelo dobro argumentiranimi okoljskimi analizami sprožil nekatere pomembne javne razprave, odmevali pa so tudi zapisi drugih piscev bloga.
Ob jubileju našim bralcem podarjamo poslastico. Zastavljamo še posebej težko nagradno uganko, ki jo je posebej za to priložnost pripravil Matej:
Isaac in Albert iščeta števili a in b, pri čemer Isaac pozna zgolj njun seštevek (a + b), Albert pa zgolj njun zmnožek (a * b). Vesta pa, da gre za števili, ki sta večji od 1 in manjši od 1001. Med njima se odvije naslednji pogovor (ki ga lahko opravita zgolj nadobudna logika z visoko stopnjo medsebojnega zaupanja):
Isaac: Jaz ne vem, za kateri števili gre.
Albert: Jaz tudi ne.
Isaac: Zdaj pa jaz vem, za kateri števili gre!
Albert: In jaz zdaj tudi!Kateri sta ti dve števili? Obstajata dve rešitvi!
Tistemu, ki bo prvi našel obe pravi rešitvi, bomo za nagrado poslali našo najnovejšo knjigo Kvarkadabra pri zdravniku.
Moj poskus iskanja skritih številk:
i) prva rešitev: 3,4
ii) druga rešitev: 900, 961
Tudi, če sem z rešitvijo čisto mimo usekal, je bila reševanje naloge prijetna sprostitev med faktografskih učenjem… 🙂
Ekhm. Uganka je res še posebej težka, saj tudi sestavljavec ne pozna druge rešitve. Klemenko, čestitke za povsem ustrezno logiko, a predlagani rešitvi nista obe pravilni. Ko sem iskal (in našel) dokaz, zakaj ena od njiju ni, pa sem se zavedel, da pri tako visoki številki tudi sam ne morem več biti povsem prepričan, da je moja predlagana rešitev nesporno pravilna. In, glej ga zlomka, res ni. Opravičilo Sašu, ki sem ga zavedel z uganko, pa tudi vsem, ki ste si z njo že ubijali glavo – simbolna številka 1001, da bi sovpadala z objavo, je bila očitno preveč mikavna.… Beri dalje »
Bom ponovno poskusil "srečo" pri modificirani uganki: 9, 20.
Ali lahko kdo opiše kako se sploh spopasti s tako uganko?
Boris
Klemenko, če sledim tvoji logiki, seveda velik če, bi bila rešitev lahko tudi 5 in 6 (seštevek, zmnožek); (a+b)=(2+3)=5 in (a*b)=(2*3)=6 oziroma kateri koli par števil si pač zbereš. Pri tebi sme prepoznal a=4 in b=5 oziroma a=5 in b=4.
No kakor koli, kvarkadabrovcem čestitam ob jubilejni nagradi, sam pa bom, vsled mojega slabega obvladanja logike, knjigo kar kupil.
problemi
@Anonimni
Moja "kandidata" za rešitev pri sedaj modificirani uganki sta:
1.) a=3, b=4
2.) a=9, b=20
Par a=2, b=3 ni ustrezen, saj bi v tem primeru Albert ob poznanem zmnožku (6) že takoj vedel, za kateri števili gre (pa seveda ni).
Po premisleku:
1. a=3, b=4
2. če b ni enako a, potem lahko a=6, b=2
mimogrede, 2. rešitev bi bila lahko tudi a=4, b=3 😛
No, to je pa tudi vse, kar sem uspel do sedaj pogruntati.
Žiga
Najprej komentar Žigi: vse je res, a v uganki namenoma ni pogoja, da sta a in b različni številki. Obstaja druga rešitev, ki je docela "druga" in … … klemenko jo je našel. Čestitke, knjiga je več kot zaslužena. Že pri prvi rešitvi je bilo takoj jasno, da ste razmišljali v pravi smeri, zdaj pa je tudi rešitev popolna. Sašo, knjiga je, kar se mene tiče, oddana. 🙂 Rešitvi sta torej para števil 4 in 3 ter 20 in 9. Pri enem ali drugem paru imata dva logika lahko natanko tak pogovor, kot sta ga imela Albert in Isaac. Ker… Beri dalje »
Morda bi za začetek namesto samega dokaza/prikaza rešitve, raje le predstavil, kako si pogovor med Isaacom in Albertom pretvoriti v iskanje številk. 1. Isaac: Jaz ne vem, za kateri števili gre. Isaac pozna vsoto (a+b). Število možnih parov (a,b) je za vsako vsoto (a+b) od 1 (pri vsotah 4, 5, 39, 40) pa do 10 (pri vsoti 22). Ker Isaac ne pozna številk, odpadejo vsote s samo enim možnim parom. 2. Albert: Jaz tudi ne. Albert pozna zmnožek (ab). Albert ne pozna rešitve, kar pomeni, da je zmnožek (ab) možno zapisati kot produkt dveh številk (med 2 in 20) vsaj… Beri dalje »
Čestitke klemenku!
Prosim, če nam lahko (po mailu) sporoči še svoj naslov, da pošljemo nagrado.
Ta naloga je bila pred leti objavljena v Obzorniku za matematiko in fiziko, skupaj z obširno razlago. Ne spomnim se, kdo je o tem pisal, ampak je bil en starosta FMFja. S precej brskanja bi jo mogoče celo kje našla.
Vsekakor pa čestite klemenku.
V zadnjih dneh sem bil spet malo preveč zaposlen, a še vedno manjka pojasnilo poti do rešitve. S tem pa tudi pojasnilo, da je Sašo ravno v izogib spretnim brskalnikom malo priredil izvirno zgodbo, v kateri nista nastopala gospoda Newton in Einstein, temveč Janko in Metka. O tej uganki sem pisal že na prejšnjem blogu Kontekst in tedaj je ena od komentatork našla rešitev na prvi del uganke (3 in 4), nihče pa tedaj ni prišel še do rešitve drugega dela (z zgornjo omejitvijo). Kot sem zapisal ob drugi objavi, sem se sam s to uganko prvič srečal pred davnimi… Beri dalje »