George Monbiot je pred tednom dni v Guardianu objavil odličen članek z naslovom “Academic publishers make Murdoch look like a socialist”. Tistim, ki smo znotraj akademskega sveta je vse skupaj precej domače – kako založnikom akademskih revij znanstvena skupnost pripravi praktično vse, od raziskav (ki jih večinoma plačajo davkoplačevalci), do pisanja člankov in recenzij, tako da založnikom znanstvenih časopisov preostane le še urejanje in tisk (za razliko od izdajateljev navadnih časopisov, kjer morajo plačati tudi raziskovanje – novinarje). In za ta minorni prispevek nato založniki izdajajo navite račune, knjižnicam (nekaj tisoč evrov letno za revijo), do dostopa posameznikov do člankov (nekaj deset evrov na članek).
Who are the most ruthless capitalists in the western world? Whose monopolistic practices make Walmart look like a corner shop and Rupert Murdoch a socialist? You won’t guess the answer in a month of Sundays. While there are plenty of candidates, my vote goes not to the banks, the oil companies or the health insurers, but – wait for it – to academic publishers.[…]The returns are astronomical: in the past financial year, for example, Elsevier’s operating profit margin was 36% (£724m on revenues of £2bn).[…]The knowledge monopoly is as unwarranted and anachronistic as the corn laws. Let’s throw off these parasitic overlords and liberate the research that belongs to us.
Da postavim vse skupaj še v drugačen kontekst: račun za vzdrževanje knjižnice na Cornell U. je okoli 50 milijonov USD (vključuje tudi nakupe knjig, ki je sicer največji strošek), letni proračun arxiv.org, svetovnega arhivarja predobjav is fizike, astronomije, in matematike pa je okoli 400 tisoč USD letno (glavni strošek je plačilo nekaj ljudi za vzdrževanje in razvoj).
-
K temu lahko dodamo še težnjo nekaterih založnikov, da bi (ponovno) uvedli plačljivost samih objav. Torej, da bi tudi avtorji za objavo svojih rezultatov raziskav v znanstvenih časopisih morali le tem plačevati prispevek. Nekako kot oglaševalski prostor. Pogosto (ne pa izključno) se sicer ta možnost omenja skupaj z modelom prostega dostopa, da bi torej v zameno za plačane objave, prebiranje le teh bilo dostopno brezplačno, preko spleta.
Sicer ne spada tole pod to objavo, ampak sem prejel sken enega ARRS dokumenta, ki ga sicer ni na strani ARRS ampak se zdi zanimiv.
http://www.shrani.si/f/2L/Qb/1WVGVhjH/arrs.jpg
Zakaj tega dokumenta ni na spletni strani pa je misterij.