Stanje okolja v Sloveniji

Kazalniki stanja za naravo

… Iz prilog Direktive o habitatih je v Sloveniji prisotnih 60 habitatnih tipov in 203 vrste za katere je potrebno poročati. Od tega je v alpski regiji 45 habitatmh tipov in 152 vrst, v celinski regiji pa 44 habitatnih tipov in 183 vrst. Največ habitatnih tipov ima končno oceno stanja ohranjenosti »ugodno«, pri večini vrst pa je končna ocena stanja ohranjenosti »nezadostno«.

Končno stanje ohranjenosti HT:

• 44% vseh HT ima ugodno stanje ohranjenosti

• 35% nezadostno in

• 21% slabo stanje ohranjenosti

Končno stanje ohranjenosti za vrste:

• 20% vseh vrst ima ugodno stanje ohranjenosti

• 50% nezadostno

• 10% slabo stanje ohranjenosti in

• 20% vrst ima stanje ohranjenosti neznano

Kar polovica vrst ima končno oceno stanja ohranjenosti »nezadostno«. Kljub temu lahko tudi tu povežemo vrste s slabim stanjem ohranjenosti s habitatnimi tipi, ki imajo prav tako slabo stanje ohranjenosti. V Sloveniji je glede na ocene najbolj zaskrbljujoče stanje rakov, rib, dvoživk, plazilcev, kačjih pastirjev, metuljev in hroščev. Med najpogostejšimi grožnjami 111 pritiski na vrste so spremembe hidrografskih značilnosti, spremembe rabe kmetijskih zemljišč, urbanizacija ter onesnaževanje in izsuševanje zemljišč. Po podanih ocenah bi lahko sklepali, da je stanje ohranjenosti najboljše pri vrstah iz skupine sesalcev. Vendar se je treba zavedati, da za več kot polovico obrazcev (predvsem za netopirje) ocena ni bila podana. Zato lahko nadaljnje raziskave tudi za to skupino pokažejo povsem drugačno stanje (str. 86)

Zrak

… projekcije koncentracij dušikovih oksidov (NO2) ostajajo precej negotove, predvsem zaradi vpliva tranzitnega prometa, ki se je po vstopu Slovenije v EU skokovito povečal.

Poleg negativnega vpliva, ki ga ima onesnažen zrak na zdravje ljudi ugotavljamo tudi poškodbe na ekosistemih predvsem v okolici industrijskih in termoenergetskih objektov. Po podatkih so otroci (0-15 let) v povprečju izpostavljeni letnim koncentracijam 30-40 mikro g PM10/m3 kar je nad priporočeno vrednostjo Svetovne zdravstvene organizacije (20 mikro g PM10/m3). … (str.69)

Vode

… Za obdobje od 2006 do 2008 smo ugotovili dobro kemijsko stanje za 147 (95,5 %) vodnih teles površinskih voda, za sedem vodnih teles (4,5 %) pa je bilo ugotovljeno slabo kemijsko stanje. Ocena kemijskega stanja površinskih voda predstavlja obremenjenost površinskih voda s 33 prednostnimi prednostno nevarnimi snovmi, za katere so na območju držav Evropske skupnosti postavljeni enotni okoljski standardi kakovosti in določene maksimalne dovoljene koncentracije teh snovi v vodi. Tudi kemijsko stanje morja je slabo zaradi previsoke vsebnosti tributilkositrovili spojin. …

Glede ekološkega stanja vodna telesa površinskih voda v 48-ih primerili (31 %) ne dosegajo dobrega stanja, dve vodni telesi (1 %) sta razvrščeni v zelo slabo, sedem (5 %) v slabo in 39 (25%) v zmerno ekološko stanje.(str. 72)

Podnebni dejavniki

V izhodiščnem letu so bili izpusti TGP v Sloveniji 20,35 milijona ton C02 ekv, 8 % zmanjšanje pa pomeni, da slovenski izpusti v obdobju 2008—2012 v povprečju ne bodo smeli preseči 18,73 milijonov ton ekvivalenta CO, na leto. V letu 2007 so bili slovenski izpusti TGP 20.722 Gg v C02 ekv, kar je 1,8 % več kot v izhodiščnem letu. Skoraj tretjina slovenskih izpustov TGP nastane pri pridobivanju elektrike m toplote. V prometu, ki je bil v letu 2007 s 26 % naš drugi največji vir izpustov TGP, delež še vedno narašča in je po nekaterih pokazateljih tudi zaradi tranzitnega prometa trenutno neobvladljiv. V primerjavi z izhodiščnim letom 1986 so se izpusti povečali za 174 % …

Kulturna dediščina

… Dediščinske lastnosti v prostoru se pospešeno izgubljajo, dejavnost varstva pa z mehanizmi, ki so ji na voljo v okviru zakona sama tega ne more preprečiti. Ogrožena so varovana območja, zlasti naselbinska dediščina, ker ni mehanizmov prostorske m razvojne obravnave. Ogroženi so gradovi zaradi popolne zapuščenosti, stavbna dediščina – posebno tista, ki ni spomenik – zaradi vzpodbujanja novogradenj in zanemarjanja urbanističnega urejanja obstoječih delov naselij, opuščanja slabega vzdrževanja in nadzora nad posegi ter v območjih, ki jih ogrožajo naravne nesreče. Arhitekturna in tehniška dediščina 20. stoletja ter kulturna krajina pa še niso dovolj prepoznane kot kulturna dediščina. V naravnih parkih se zanemarja cilje varstva kulturne dediščine.

Nacionalni energetski program (NEP), ki je prav zdaj v javni obravnavi, spremlja tudi Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje. Dobro narejen in pomemben dokument – če vas zanima, ga shranite na računalnik, saj imajo okoljska poročila neprijetno navado, da po koncu javne obravnave izginejo iz interneta. Malo sicer upam, da tokrat ne bo tako, saj vprašanje vplivov na okolje mora biti absolutno integralen del energetske strategije.

-