Navezuje se na klepet z omenjenima sodnikoma Vrhovnega sodišča Kennedyjem in Kaganovo, ki je bil poln duhovitosti in sproščenih anekdot o življenju in delu na Vrhovnem sodišču – visoka gosta sta se po tej plati res izkazala, vsi skupaj pa v njuni družbi zelo dobro imeli. Po usmeritvi je sicer Anthony Kennedy zmerno konzervativni sodnik (ki je po odhodu O’Connorjeve eden glavnih kandidatov za odločilni peti glas ene ali druge večine v najbolj kontroverznih temah) in bolj pri koncu svoje kariere, četrt stotetja mlajša Kaganova pa bo skoraj gotovo dolga desetletja eden prodornejših glasov liberalne plati sodišča.
Kennedy je ob opisu dela na sodišču med drugim omenil tudi potrebo po tem, da znaš ločevati med strokovnim in osebnim nestrinjanjem. Predvsem mladi pravni svetovalci naj bi s tem imeli težave. Nekoč je tako do njega prišel eden njegovih svetovalcev in ves ogorčen komentiral odločanje sodišča o neki zadevi: “Tega Stevensu preprosto ne smete dovoliti!” Sodnik Kennedy je mladega svetovalca pogledal in mu odgovoril: “Mislite na Johna Paula Stevensa, ki ga poznam veliko, veliko dlje kot vas?”
Sodnika, oba s kolegi na praznovanju okroglih obletnic svoje harvardske diplome (Kennedy z letnikom 1961, Kaganova z letnikom 1986), sta se na klepetu sproščeno dopolnjevala. In to le nekaj dni po tem, ko je Elena Kagan v zadevi Arizona Christian School Tuition Organization v. Winn napisala svoje prvo odklonilno ločeno mnenje, ki se mu je pridružila tudi preostala trojica “liberalne” manjšine na sodišču, Anthony Kennedy pa večinsko mnenje in s tem sodbo sodišča.
P.S. Daljši opis tega dogodka z zanesljivimi povzetki določenih izjav (le z nekoliko manj lahkotnim humorjem v zapisanem poročilu, kot pa ga dovoljuje sproščeni (po)govor) je v angleščini dostopen na spletni strani HLS.
Hudo. Spoznati te ljudi mora biti res fascinantno. A imajo vrhovni sodniki navado potovati po svetu, da bi recimo ti Kaganovo pridobil za kakšno javno predavanje pri nas? 🙂
Hmm, za Kaganovo ne vem, a morda jo tudi še kdaj dobimo. Anthony Kennedy pa je enkrat že bil na ljubljanski pravni fakulteti, mislim, da leta 1999. (Vsekakor je bila fakulteta še v stavbi Univerze, jaz pa še študent.) Vsaj tedaj je nemara pomagalo dejstvo, da je Kennedy poleti pogosto (redno?) poučeval v Salzburgu. Bolj pred kratkim smo gostili tudi Sandro Day O'Connor, čeprav že po njeni upokojitvi. Sicer pa na ameriškem vrhovnem sodišču kot največji prijatelj Evrope slovi Stephen Breyer, tako da je možnosti še nekaj. A seveda ni posebnega razloga, da bi pikirali le na ameriške vrhovne sodnike… Beri dalje »
Ob tem sem se spomnil članka "Extraneous factors in judicial decisions" iz Proceedings of the National Academy of Sciences, ki pravi: "Are judicial rulings based solely on laws and facts? Legal formalism holds that judges apply legal reasons to the facts of a case in a rational, mechanical, and deliberative manner. In contrast, legal realists argue that the rational application of legal reasons does not sufficiently explain the decisions of judges and that psychological, political, and social factors influence judicial rulings. We test the common caricature of realism that justice is “what the judge ate for breakfast” in sequential parole… Beri dalje »