Ta teden, 18. decembra, je šla v antarktični led še zadnja veriga fotopomnoževalk. S tem se je končala osemletna gradnja detektorja IceCube na južnem polu. Ideja sama sicer sega v 1970-ta, ko je Francis Halzen (ja, tisti Halzen iz Halzen-Martin knjige) sanjal o kilometrskem detektorju za nevtrine. 40 let kasneje je detektor končan. Za aktivno sredstvo – scintilator – uporablja kar antarktični led, ki ga nato opazuje 86 strateško porazdeljenih verig fotopomnoževalk. Preliminarne podatke z delno zgrajenim detektorjem smo po konferencah sicer že lahko videli. A prava zabava se začne šele sedaj, ko se lahko v nekaj letih nadejamo podrobnejše slike južnega neba v nevtrinih…
Več o eksperimentu lahko preberete tukaj, o poteku zadnjega tedna inštalacije Ice Cube pa tukaj. Pa še dodatna zanimivost: vodja kolaboracije Francis Halzen menda v osmih letih ni bil niti enkrat na južnem polu, temveč je vodil gradnjo iz “toplega” Madison, Wisconsin*.
*Povprečna zimska temperatura v Wisconsinu je -8.4 C, prava tropska vročina v primerjavi z južnim polom, kjer je tedaj poletje s povprečno temperaturo -26 C (kar zopet zbledi v primerjavi z zimskimi povprečnimi -58 C).
-
Ali ne opazujejo z južnega pola severnega dela neba?
LP