“Družbeno koristen” podiplomski študij po novem

Ravnokar sem izvedel, da se podpisuje peticija “Za kvaliteten in socialno pravičen doktorski študij – proti privatizaciji in komercializaciji znanosti“. Podpisniki nasprotujejo predvsem novemu konceptu sofinanciranja podiplomskega oziroma doktorskega študija.

Če prav razumem, so po novem sistemu za doktorski študij tri opcije:

1. postaneš mladi raziskovalec (MR) in delaš za doktorat to, kar določita z mentorjem
2. MR-ja ne dobiš in vstopiš v shemo ministrstva za sofinanciranje (pogoj je, da je tvoj doktorat po merilih ministrstva “družbeno koristen”.)
3. plačaš vse sam

Spodaj je kopija iz definicije ministrstva, kaj je po njihovo vredno sofinanciranja. Je morda komu jasno, kako so prišli do seznama 17 prednostnih “družbeno koristnih” tematskih področij? So to morda področja, kjer je na trgu dela največje pomanjkanje kadra z doktoratom? Močno dvomim, da je seznam nastal po tej metodologiji, a tudi če bi, nihče ne more garantirati, da bo čez štiri leta struktura povpraševanja na trgu dela enaka. Sem morda slabo razgledan, a žal za vsa omenjena področja niti ne vem, kaj naj bi sploh bila. Kot me je opozoril kolega, vrne geslo “trajnost znanja” v Cobissu zgolj 9 zadetkov, z Googlom pa tudi v angleščini ni dosti bolje!

Vsaj meni se je zmeraj zdelo, da je bistvo podiplomskega študija uvajanje v raziskovalno delo: učenje metod raziskovanja, objavljanja, pisanja … in ne v tem, da je končni izdelek neposredno “koristen za družbo”. A ni povsem jasno, da družbena koristnost podiplomskega študija ni v končnem izdelku podiplomskega študenta, ampak v veščinah, ki se jih nauči na tej poti? Tudi v gospodarstvu rabijo predvsem kader, ki je razgledan, inovativen in vešč sodobnih metod raziskovanja, komunikacije in organizacije, ne pa da so njihovi potencialni zaposleni že za doktorat delali to, s čimer se bodo kasneje ukvarjali v podjetju. Po mojem je celo koristno, da ne delaš ves čas istega, ker se znaš bolje prilagajati nepričakovanim razmeram, kar je prav vrlina visoko izobraženega kadra, pa tudi če je delal doktorat iz klasične filologije ali teoretične matematike.

Direktor Appla Steve Jobs, ki velja danes brez dvoma za ključno osebo “inovativnega gospodarstva” na svetu, je večkrat poudaril, da je nanj močno vplival študij/tečaj kaligrafije na Stanfordu. Nekaj povsem nekoristnega – ali si lahko danes zamislimo še kaj bolj nekoristnega kot je lepopis? – je pomembno vplivalo na kariero ključnega gospodarstvenika najbolj inovativne industrije!

Da me ne bi narobe razumeli: ne nasprotujem reformi univerzitetnega in raziskovalnega sistema, ki jo želi speljati ministrstvo. Reforma je nedvomno potrebna. Menim pa, da je treba konkretne ukrepe pred implementacijo raje desetkrat dobro premisliti in po možnosti slediti tujim že uveljavljenim in preizkušenim metodam. Hkrati je treba nujno vzpostaviti tudi mehanizme za sprotno evaluacijo reform in poročanje o anomalijah, saj se vnaprej res ne da vsega predvideti, pa če so nameni še tako dobri.

Za vstop v shemo se bodo lahko prijavljali kandidati iz vseh znanstvenih področij, ki bodo izvedli raziskovalno delo relevantno za gospodarstvo ali širšo družbeno ureditev. Gre torej za kandidate, ki bodo v program raziskovalnega dela v okviru doktorskega študija vključili raziskovalno delo v povezavi z:
– gospodarstvom ali
– reševanjem aktualnih družbenih izzivov z enega ali več tematskih področij:
1. inovativnih pristopov v gospodarstvu in negospodarstvu za večjo gospodarsko rast,
2. boja proti revščini in socialni izključenosti,
3. zagotavljanje enakih možnosti v družbi,
4. staranja prebivalstva in demografijo širše,
5. kakovostjo izobraževanja,
6. trajnostjo znanja,
7. zdravja,
8. prehrane in živilstva,
9. okolja,
10. ekologije,
11. zelenih tehnologij,
12. biotehnologije,
13. materialov,
14. obnovljivih virov energije,
15. nanotehnologije,
16. informacijske in komunikacijske tehnologije,
17. kulturne dediščine.

Shema komplementarno dopolnjuje program financiranja mladih raziskovalcev ARRS, ki je namenjen raziskovalnemu delu na temeljnih znanstveno raziskovalnih področjih in program mladih raziskovalcev za gospodarstvo TIA, ki je namenjen temeljnim raziskavam v povezavi z gospodarstvom. (Sofinanciranje podiplomskega/doktorskega študija: gradivo za novinarje – pdf)

-