Kot vse kaže zgodba v slovenski različici izvira s strani na MoškiSvet.com, medtem ko je strnjen povzetek najti tudi na matični strani 24ur.com. Še posebej slednji sestavek je pravi biser, ki iz daljše različice izbriše še tiste redke pravilne trditve. Da izdelek slučajno ne izgine v internetni vakuum, bom spodaj citiral celotni sestavek (saj tako ali tako ni daljši od odstavka v normalnem članku). A predno se lotim 24ur-ne zabave, naj razjasnim o čem sploh gre – tokrat zares.
Minuli četrtek je skupina znanstvenikov v reviji Nature objavila članek, kjer poročajo o meritvi opravljeni na institutu PSI v Švici. Izmerili so razmike med kvantnomehanskimi stanji v “mionskem vodiku”, sestavljenem iz protona ter iz neobstojnega negativno nabitega osnovnega delca miona. Tak mionski atom je zelo podoben običajnemu atomu vodika, le da ima elektron zamenjan z okoli 200-krat težjim mionom. Rezultati meritev so izredno zanimivi, saj se meritve ne ujemajo s teoretičnimi napovedmi. Odstopanje je kar pet standardnih deviacij, kar navadno pomeni “odkritje” novega pojava. Rezultati so zanimivi tudi zaradi tega, ker v teoretični napovedi nastopa “le” kvantna elektrodinamika – teorija, ki jo zelo dobro razumemo. Meritve razmikov med kvantnomehanskimi stanji v običajnem vodiku se namreč odlično ujemajo z napovedmi kvantne elektrodinamike. Poleg tega so napovedi tu bolj natančne kot v mionskem vodiku.
Tako pri napovedih razmikov stanj v mionskem vodiku kot navadnem vodiku nastopa velikost protona kot prost parameter (pri navadnem vodiku je velikost protona manj pomembna, saj je elektron lažji od miona, tako da je manjši del njegove valovne funkcije zbran na mestu protona). Raziskovalci so neujemanje med napovedmi in izmerjenimi razmiki med stanji v mionskem vodiku prevedli na neujemanje v velikosti protona določeni iz razmikov med stanji vodika oz. iz razmikov med stanji v mionskem atomu. Od tu tudi naslov znanstvenega članka v reviji Nature: “Velikost protona”. In kako pojasniti neujemanje med različnimi določitvami radija protona? Možnosti so tri: (i) ali ima novi eksperiment skrito napako, ki je raziskovalci niso opazili, (ii) lahko, da pri računu v kvantni elektrodinamiki kateri od približkov ni bil upravičen, ali pa (iii) je za neujemanje kriva prisotnost novih, veliko težjih, delcev, ki nastopajo v tem primeru le skozi kvantne korekcije.
No, sedaj, ko razumemo, kaj so izmerili raziskovalci, si oglejmo, kaj so skuhali novinarji na 24ur.com. Medtem, ko je naslov sestavka “Revolucija v fiziki?” lahko povsem upravičen, pač zaradi možnosti posrednega odkritja novih delcev, pa velja povsem drugače za sam sestavek. Začnimo kar s prvim stavkom: “Znanstveniki so ‘po nesreči’ ugotovili, da je proton manjši, kot so sprva predvidevali. To ima lahko pomembne posledice v teoretični in praktični fiziki delcev.”
Po nesreči? Le kje je tukaj nesreča, če meriš lastnosti mionskega atoma? (Da ne omenjam, da se je v znanstveni literaturi že pred tem odkritjem pojavljala možnost iskanja novih delcev skozi meritve stanj mionskega miona).
Nato pisec R.B. udari z naslednjim biserom: “Si predstavljate, da bi bila fiksna obrestna mera vašega kredita za nekaj odstotkov nižja, kot ste se dogovorili v banki? Finance so zelo določena znanost, zato je majhna možnost, da bi bila banka zaradi napake nekoga na izgubi. Prej bi se to zgodilo vam.”
Finance bolj natančna znanost kot meritve stanj mionskega vodika? Meritev predstavljena v reviji Nature izmeri razliko med stanji (tako imenovani Lambov premik) na šest decimalnih mest, medtem ko je v vodikovem atomu znana celo na 14 decimalnih mest! To je tako, kot da bi poznali bruto domači proizvod celotnega sveta (okoli 60 bilijonov dolarjev l. 2008) na bolje kot en dolar natančno! Hah, ekonomija.
Nato tale cvetka: “Se je pa po naključju zgodilo, da je bila pred približno petdesetimi leti narobe izračunana zelo pomembna konstanta. Strokovnjaki laboratorijev na Inštitutu Maxa Plancka v Nemčiji so prišli do ugotovitve, da je del atoma, imenovan proton, v resnici manjši, kot učijo knjige. Kako je do napake prišlo, še niso ugotovili.”
Kot obljubljeno, napake, neresnice, in neumnosti se kar vrstijo. Oziroma, naj parafriziram zadnji stavek: “Kako je prišlo do tako škandalozno napačnega zapisa, na 24ur.com še niso ugotovili.” Oz. niti ne, da imajo to neumnost sploh na svojih straneh. Uredniki na dopustu?
Za zadnji stavek zapisa vas lepo prosim, da se najprej usedete. Pripravljeni? Tukaj je: “Pojavljajo se razmišljanja, kako bo ta ugotovitev vplivala na človeštvo. Bomo res izginili?” Se vzdržim komentarja…
(Jure Zupan)
