No, pa smo dočakali rezultate prve faze izbora projektov ARRS. Letos so očitno naredili kar nekaj sprememb (ne da bi o določenih spremembah raziskovalci prej kaj vedeli), ena najbolj zanimivih, za katero pa mi še zdaj ni jasno ali je res sprememba ali ni je ta, da očitno letos niso upoštevali kvantitativnih kazalcev (tako imenovane točke A), kljub temu, da je v razpisu pisalo, da bodo upoštevali kriterija A in B. Sam sem imel sicer v preteklosti kar precej pripomb na kvantifikacijo, kot si jo je izmislil ARRS, a to, da je bilo ocenjevanje (vsaj tako lahko sklepam iz dopisa, ki sem ga dobil) drugačno kot je bilo navedno v razpisu za projekte, pa se verjetno lahko zgodi samo v Sloveniji (med državami, ki se imajo za razvite).
Še bolj zanimivo pa je ocenjevanje mojih znanstvenih dosežkov s strani recenzentov. Lansko leto sem v rubriki treh znanstvenih dosežkov iz zadnjih petih let navedel popolnoma iste tri članke kot v letošni vlogi. A poglejmo, kako zanimivo: lansko leto so bili ti trije članki ocenjeni z oceno 4 (pomembni dosežki v mednarodnem merilu, v stiku z vrhunsko svetovno znanostjo), letos pa so ti isti trije članki dobili oceno 2 (manj pomembni znanstveni dosežki na nacionalnem nivoju). Zanimivo bi bilo vedeti (česar pa nam seveda naša ARRS nikoli ne omogoča, kar je verjetno prav tako unikatno v razvitem svetu), na osnovi česa so se recenzenti odločili za tako različne ocene za povsem iste znanstvene dosežke? Žal je to tipičen odraz stanja pri slovenskem ocenjevanju tovrstnih zadev. Več kot očitno bo Slovenija morala prehoditi še zelo dolgo pot, da bomo dosegli standarde, ki so v veljavi v razvitem svetu pri ocenjevanju znanstvenega dela in predlogov projektov.
Predvidevam, da nisi prisel v drugi krog? Potem deliva usodo. Recenzije svoje prijave sicer se nisem videl, tako da za odsotnost ocene A nisem vedel (ta teden sem v cernu, tajnic pa nisem hotel moriti s skeniranjem – tako ali tako pa imam veliko dela s fiziko, o tem zakaj morda naslednji teden, ko bo konec "norisnice"). Osebno me zelo moti, da nikakor ne moremo izvedeti povezave med imeni in ocenami. Gre za javni denar, tako da bi moralo biti javno cim vec, tudi imena tistih, ki niso bili izbrani skupaj z ocenami (saj se vendar tudi na raznoraznih gradbenih… Beri dalje »
Zivijo, prav si uganil, nisem prisel v drugi krog. Ampak to ni tak problem, problem je popolna netransparentnost in nejasnost ocenjevanja. Ne pricakuj kaksnih pojasnil – caka te samo obvestilo koliko tock si dobil, in se tam so tocke pod oceno B2, kjer se posebej tockuje 3 kategorije o vsebini projekta, dobis samo skupno oceno tako da absolutno ne mores vedeti prav nicesar kaj in zakaj si dobil ocene, kakrsne si dobil. Zadeva je skrajno netransparentna, se pa bojim, da je taksna namerno.
Najprej povezava na samo objavo rezultatov, če še koga zanima, pa je ne bi našel. Kot nekdo, ki na tej dirki ni imel svojega konja, lahko le sočustvujem z vama in podprem idejo, da izvedbo ocenjevanja raziščeta do konca ter nas obvestita o dognanem. Le tega sam nisem našel, kje naj bi v razpisu pisalo, da bodo pri vseh rezultatih upoštevali kriterija A in B. Metodologija ocenjevanja prijav določa, da "[o]cena sestoji iz kvantitativne ocene (ocena A) in iz ocene recenzentov (ocena B), lahko pa sestoji samo iz ocene A ali samo iz ocene B". V samem razpisu najdem uporabo… Beri dalje »
Kvantitativna ocena A se je tukaj tudi uporabila, ceprav v drugacnem kontekstu kot pri prejsnjih razpisih. Na podlagi ocene A so na vsakem podrocju povabili nekaj izbrancev, ki so imeli to oceno najvisjo, na razpis tako, da so jih avtomaticno uvrstili v drugi krog (tisti, ki pri rezultatih nimajo navedene ocene). Tak izbranec je moral samo podati naslov projekta, ne pa tudi povzetka projekta in njegov predlog sploh ni bil recenziran! Se mi zdi, da nihce ne ve, kako so dolocili koliko taksnih izbrancev pride na podrocje in predvsem kdo so to. Meni ni jasno ali bodo v drugem krogu… Beri dalje »
Tudi jaz sem nasel tisti del, ki govori, da lahko upostevajo samo oceno A ali oceno B. Ampak zagotovo je bilo v postopku prijave predvideno, da bodo upostevali obe oceni, saj so ravno v ta namen izdali 2. oktobra seznam tock A za ocenjevanje projektov (objavljeni na SICRIS-u). Se popolnoma strinjam z Gregorjem, da je bilo izbiranje izbrancev sploh neka velika kuhinja, se posebej zato, ker niso postavili nekih enotnih kriterijev, ampak so si jih kar sproti izmisljevali po posameznih ozkih podrocjih, kateri so in kako so bili postavljeni ti kriteriji pa nihce ni mogel izvedeti (vsaj tisti, ki nismo… Beri dalje »
Matej, še eno vprasanje: ali smo bili nepovabljenci na razpisu na katerem delijo javni denar v diskriminatornem položaju (povabljenci so morali za drugi krog samo oddati naslov projekta, medtem, ko smo mi morali napisati kratek predlog projekta in iti skozi recenzentski postopek)? Je to lahko razlog za pritožbo?
Žal se mi zdi, da je odgovor na obe vprašanji negativen. Podatek, da so bili isti članki to leto ocenjeni dvakrat slabše kot prejšnje, je zelo relevanten za kritiko sistema na splošno (če lahko pride do tako močnih odstopanj, potem je nekaj hudo narobe), verjetno pa s pritožbo – vsaj po formalni plati – ne bi bilo mogoče dokazati, da je šlo za poseg v kakšna legitimna pričakovanja oziroma v načelo zaupanja v pravnost postopkov. Še manj to verjetno velja za drugo vprašanje Gregorja Anderluha, kjer sam niti ne vidim toliko spornosti, če prav razumem, kako naj bi bil sistem… Beri dalje »