Naslednja novica z zaključka dvodnevne 5. neformalne konference ministrov pristojnih za visoko šolstvo držav Zahodnega Balkana (na njej so sodelovali predstavniki Srbije, Hrvaške, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Albanije in Slovenije) me je spravila v prav dobro voljo
Minister Gregor Golobič je na konferenci napovedal nekaj ukrepov, ki so naletela na veliko odobravanje sodelujočih. Tako je napovedal, da bo Slovenija v kratkem povečala obseg štipendij, ki bodo posebej namenjene državljanom držav Zahodnega Balkana. Gre torej za določitev posebnih kvot štipendij. »Tudi tako želimo namreč povečati mobilnost slovenskega visokošolskega prostora, ker je znano, da je Slovenija na tem področju na repu Evrope,« je dejal minister Golobič. Drugi ukrep se nanaša na povečanje števila štipendij posebej namenjenih za 3. bolonjsko stopnjo. »Najbolj pa je odmevala napoved, da želimo z ustreznimi spremembami ureditve v Sloveniji odpraviti šolnine za vse študentke in študente iz držav Zahodnega Balkana, ki bi želeli študirati v Sloveniji,« je dejal Gregor Golobič in dodal, da bo Slovenija to storila po principu recipročnosti v smislu vstopnih pogojev, torej, da bi enaki pogoji veljali tudi za slovenske študentke in študente, ki bi želeli študirati v državah Zahodnega Balkana. Minister Golobič predvideva, da bi to pričelo veljati v akademskem letu 2011/2012. »Prav tako bomo v programu CEEPUS III, ki omogoča mobilnost študentov in učiteljev, povečali število dodatnih štipendij, ki bodo namenjene izmenjavam znotraj regije,« je na konferenci še napovedal slovenski minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
Odlično! Končno počnemo tisto kar počne veliko razvitih držav – pritegniti mlade “sposobneže” in jih navezati na naše okolje…
Lahko bi še skušali obdržati lastne. Povprečje 8.5 za obdržanje Zoisove npr. je kul, vendar s tem se je odrezal kos pogače naravoslovcem (FMF, FS, FKKT, FE, FRI; na FMFju kar nekaj sošolcev pri 8.4 izgubilo štipendijo, 9.0 je imelo par sošolcev (cca. 1%). Kam je šel ta denar?
Po drugi strani: višje povprečje, višja štipendija? O tem lahko sanjamo. Štipendije ne rastejo z inflacijo.
Strinjam se, Marko, verjetno morate študenti predstaviti pobudo za spremembo. Meni bi se zdelo racionalno vezati cenzus na odstotke povprečja ocen v posameznem študijskem programu.
Po 24. členu Zakona o štipendiranju (ki mu je sicer dodan nov 4. odstavek) Zoisovo štipendijo med drugim lahko pridobi študent, ki ima povprečno oceno najmanj 8,5 ali več ali je glede na povprečno oceno uvrščen med najboljših 5% študentov v svoji generaciji, tako da vsaj malo relativnost povprečja nemara že šteje.
Ker Marko omenja naravoslovce, nemara ni odveč dodati, da tudi v družboslovju povprečja niso nujno avtomatično rožnata. Na Pravni fakulteti je bila v lanskem študijskem letu povprečna ocena študentov 1. letnika baje 6.99, povprečje za uvrstitev med najboljših 5% pa 7.75.
Tole povprecje je po moje treba podrobneje pogledati. Ali v ta 6,99 slucajno stejejo tudi negativne ocene? Neuspeli poskusi pisnih/ustnih izpitov? Ali se stejejo samo ocene, ki se vpisejo v indeks? Ce je slednje slucajno res, se morate malo zamisliti nad svojimi studenti. Ali profesorji 🙂 Primer – student dvakrat pade in potem naredi z 10. Ali je to na pravu povprecje 6,67 ali 10? V tem primeru je toliko bolj nepravicno, da velja isti kriterij za stipendije na vseh fakultetah. Pri nas (FMF) lahko student ponavlja izpit (vsaj pisni) prakticno kolikokrat hoce. Pogosto se ni treba niti prijavljati, kaj… Beri dalje »
Anonimni, zakaj bi se morali zamisliti nad študenti ali profesorji, če je povprečje 7?
Smisel ocenjevanja je rangiranje študentov po uspešnosti, zato je umestno, da profesorji uporabljajo razpon vseh možnih ocen, ne pa da lahko študentje že za povprečno znanje dobivajo devetke in desetke.
Seveda je pa potem potrebno študentom priznati, da so tudi za šestico ali sedmico morali prikazati kar veliko znanja (in je uporaba istega mejnega povprečja za Zoisovo štipendijo na vseh fakultetah seveda res vprašljiva).
Smoki, se strinjam. Zato je pa pomemben podatek, ali se tukaj upostevajo tudi negativne ocene ali ne, in tudi kako se upostevajo? Kaj pomeni celoten razpon? 1-10? 5-10? Ce se upostevajo tudi negativne, se mi zdi 7 smiselna stevilka. Ce pa se uposteva samo pozitivne ocene, pa to pomeni, da vecina ljudi naredi vecino izpitov z oceno 6. Kar po moje ni 'bohvekaj' ocena. Mogoce se pa motim… Ampak kot receno, vse je odvisno od tega, kako se uposteva povprecje – tega podatka pa tukaj ni. Ce bi na FMF stel v povprecno oceno se vse tiste, ki pridejo samo… Beri dalje »
"Anonimni", delno imate prav, delno pa narobe. Vedno se je dobro zamisliti tako nad študenti kot nad profesorji, ampak to seveda ne more biti odvisno (samo) od povprečne ocene. Ta je, kot se boste kot naravoslovec nemara že strinjali, le ena od številnih spremenljivk pri ugotavljanju kakovosti določenega študija. Priznam, da ne vem, kako je bilo izračunano konkretno povprečje, se bom pa pozanimal. A predpostavka upoštevanja zgolj pozitivnih ocen še zdaleč ni nemogoča. Povprečje 6,99, če smem rahlo kritizirati vaše logično sklepanje, namreč ne pomeni nujno, da večina študentov naredi izpit s šestico. Če presežemo "Bata učinek", gre v bistvu… Beri dalje »
"in v prvem letniku, kolikor lahko sam ocenim, praviloma tudi se) porazdeli predvsem med ocene od 6 do 8, z redkimi deveticami in še redkejšimi deseticami" Res, ocen nikakor ne gre primerjati – se posebej, ce res drzi zgoraj navedeno. Ce (prosto) citiram uglednega profesorja fizike – tisti, ki koncajo prvi letnik z oceno 6 ali 7, ne bodo nikoli dobri fiziki, zato naj gredo raje cimprej drugam in pocnejo kaj takega, v cemer so dobri. Jaz se s tem precej strinjam (izjeme izvzete!), zato me cudi vasa povprecna ocena, saj bi to po zgornjem kriteriju pomenilo, da je (v… Beri dalje »
Ena od lepih plati komentarjev na obeh "mojih" blogih (Kontekstu in Kvarkadabri), kjer so sicer zelo redki, je ta, da so skoraj brez izjeme konstruktivni in peljejo v vsebinsko smiselno razpravo. Tako je tudi tokrat (pa čeprav smo malo zajadrali ob rob Zahodnega Balkana), zato znova hvala za tovrstne komentarje. Prevedba povprečne ocene v praktično uporabnost je pri pravnikih ne-povsem-zanesljivo opravilo, ker se v praksi ne izide vedno, del zgodbe pa vsekakor pove. A tudi profili pravniškega dela so različni, tako da je kar dosti prostora za različne profile študentov, izpitnih povprečij in področnih usmeritev. Meni je bolj žal za… Beri dalje »