Ko že govorim o izjemno pomembni povezavi med znanostjo in privlačnostjo, še tale novica iz zakladnice očitnih in malo manj očitnih resnic o življenju, vesolju in sploh vsem:
Psihološka raziskava na Nizozemskem je pokazala, da se heteroseksualni moški slabše odrežejo na testu, ki meri možgansko delovanje, če pred njim nekaj minut klepetajo s privlačno žensko. Baje naj bi velik del kognitivnih funkcij usmerili v trud, da jo šarmirajo, zaradi česar naj bi jih manj ostalo za druge naloge. Žensk pa baje (ne)kaj takega ne zmoti.
(Via Volokh Conspiracy.)
S tem da se na koncu tako ali tako izkaže, da bi bilo bolje, če bi uporabili razpoložljive kognitivne funkcije in dami povedali kaj pametnega, kot pa poskušali s trapastim šarmiranjem. 🙂
Mogoče že, ampak ali ni to malo podobno situaciji kavelj 22? Da bi prišli do spoznanja, da bi bilo namesto poskusa šarmiranja določeni dami bolje povedati kaj pametnega, bi moški potrebovali ravno tiste kognitivne funkcije, ki jih tisti hip ne morejo uporabiti, ker so zasedene s šarmiranjem. 🙂