Avstrija in cern

Da želi avstrijski minister za znanost s koncem naslednjega leta izključiti Avstrijo iz članstva v cernu je kot bomba udarila med znanstvenike visokih energij v Avstriji in zunaj. Če jih želite podpreti pri prizadevanju ustaviti ministrovo odločitev, potem lahko podpišete peticijo tukaj. Prav neverjetno je, da hoče Avstrija izstopiti ravno sedaj, po desetletni izgradnji LHC, ko bodo znanstveniki začeli pobirati plodove dolgoletne izgradnje. O tem, zakaj je za Avstrijo bolje biti članica, zelo nadrobno piše C. W. Fabjan v tem dokumentu. Kaj torej Avstrija pridobi s članstvom (to je verjetno še posebno zanimivo za Slovenijo, ki ni članica – spodnji spisek torej če želite lahko tudi berete kot “kaj bi lahko Slovenija pridobila s članstvom”)?

• v eksperimentih na cernu sodeluje 7 avstrijskih institucij. Rečeno drugače, 20% avstrijskih znanstvenikov dela na fiziki visokih energij. Kako pomemben je cern zanje povedo naslednje številke: 85 akademikov na avstrijskih institucijah je userjev na cernu (slovenija pod 10, če sem pravilno štel), 35 avstrijcev na neavstrijskih institucijah je userjev na cernu (slovenija 2), 53 avstrijcev je “staff” na cernu (slovenija 2) . Da bo primerjava s Slovenijo bolj smiselna: Avstrija ima 8 milijonov prebivalcev, Slovenija 2. Pri userjih je tako Slovenija na prebivalca približno dvakrat slabše zastopana, pri “staff” pa kar 7krat!
• na cernu odgovarjamo na zelo osnovna vprašanja: odkod osnovnim delcem masa, iz česa je sestavljena temna snov, zakaj smo sestavljeni iz materije in ne antimaterije, kakšna je bila snov v prvih trenutkih nastanka vesolja, je naš svet supersimetričen, ali obstajajo dodatne dimenzije
• poleg tega je na cernu tudi raziskovalni center za medicinsko fiziko. Avstrija na primer tukaj direktno profitira z MedAustron, eksperimentalnim centrom za hadronsko terapijo, ki ga v sodelovanju s cernom gradijo pri Wiener Neustadt
• avstrijski computing grid
• avstrija na leto plačuje 16 milijonov EUR članarine. Približno polovica tega denarja se vrne kot naročila pri avstrijski industriji (v letih1994-2007 okoli 73 milijonov eurov). Neodvisne raziskave tudi kažejo, da je “multiplikativni faktor” teh naročil okoli 3. Vsak porabljen euro, ki ga cern porabi v industriji ta sproži še gospodarsko aktivnost v trikratni vrednosti.

Na strani s peticijo najdemo odprta pisma podpore avstrijskim znanstvenikom in ogorčenje nad kratkogledim ravnanjem avstrijske vlade, ki so jih spisali nobelovi nagrajenci, profesorji, znanstveniki. Od teh se me je še posebno dotaknil naslednji zapis kolega na teoretičnem odseku cerna, Aleksija Vuorinena (finske narodnosti)

On a personal note, I can only say that actions like the ones planned at the moment make Austria stand out in a negative light, and make it much less appealing as a working environment than it used to be. I have myself recently faced the choice, in which country to build a career, and in this process one of the most important factors is the type of commitment a government is showing to participation in long term scientific research projects. The road that Austria is choosing now is a signal to all international researchers in high energy physics and beyond that it is no longer a top level choice, but rather becoming a place to avoid.

-