V University College Hospital, London, Velika Britanija so opravili naslednji pionirski medicinski postopek: par, kjer je bil oče nosilec okvare na genu BRCA1, se je odločil za umetno oploditev. Okvara na BRCA1 genu, ki jo je nosil, namreč v 50-80% vodi do raka na dojki. Zdravniki so nato opravili testiranje za gensko okvaro na 11 embrijih, tako da so odstranili eno samo celico, ko so bili ti stari tri dni. Šest od teh genov je nosilo okvarjen BRCA1 gen. Dva embrija brez mutacije na tem genu so nato vnesli v maternico, kar je vodilo do ene uspešne nosečnosti. Zgodba je zanimiva, ker pač sproža vprašanja o tem, kakšna bo prihodnost človeške reprodukcije: bomo v prihodnosti vsi pregledovali genotip in vitro oplojenih zarodkov in izbirali najboljšo kombinacijo, ki bo potem vsajena v maternico? Tovrstna vprašanja so sicer še nekoliko v zraku – tu je vseeno šlo za zelo veliko verjentost, da bi rojena deklica tekom življenja zbolela za rakom zaradi genske mutacije. A nikakor tovrstno testiranje zarodkov za genske okvare ni novo, opravljajo ga že v primerih ko genska mutacija vodi do neozdravljivih bolezni (Huntingtonova bolezen, cistična fibroza). Tovrstno testiranje ima celo svoje strokovno ime: predimplantacijska genetska diagnostika. Ker je to pot šlo za raka na dojki pa je zgornji postopek bil širše zanimiv in se je zgodba iz britanskih medijev kaj hitro razširila po svetu.
In prišla tudi v naš kotiček kiberprostora. A tu so šele stvari postale zabavne. Naši eminenti mediji so namreč v svojih online edicijah zapisali naslednje ocvirke
- Dnevnik: naslov je naravnost odličen – “V Veliki Britaniji se je rodila deklica, ki nikoli ne bo zbolela za rakom dojke” namreč nikakor ne dopusti resnice, to je, da ima rak dojke genske vzroke le pri okoli 5% primerih. Deklica sicer res ne bo zbolela zaradi okvarke na genu BRCA1, a ima zaradi tega le nekako enake možnosti za obolenje, kot vsaka ostala “povprečna” ženska. No vsaj v samem tekstu potem ni hujših cvetk. Avtor teksa: tp, vir pa je očitno index.hr
- Na RTVSLO začnejo z nekako enako bombastičnim in enako napačnim naslovom “Rojena brez nevarnosti za raka na dojki”, a se tu na žalost cvetke ne nehajo. Tako nas recimo prepričujejo z “V Veliki Britaniji se je rodila deklica, ki po trditvah zdravnikov nikoli ne bo zbolela za rakom na dojki” ali pa “deklici so še na stopnji zarodka odstranili gen, ki je odgovoren za nastanek raka …” . No saj mogoče pa je vse skupaj res – da je deklica brez gena BRCA1 živa je že tako ali tako dovolj velik medicinski čudež, zatorej odpornost na nastanek raka na dojki niti ne more biti presenečenje. Avtor teksta G.V.
- Na Delu ni nič bolje, za začetek tokrat sicer celo nekoliko dvomeč a seveda izredno sugestiven naslov “So raku na dojki šteti dnevi?” (očitno sicer tudi v novinarstvu velja tista iz znanstvenih člankov- če je naslov v obliki vprašanja, potem je odgovor zagotovo nikalen), nadaljuje pa s konstruktom tipa “V Veliki Britaniji se je rodila deklica, ki po zagotovilu zdravnikov ne bo nikoli zbolela za rakom dojk, saj se je razvila iz zarodka, ki ne vsebuje zloglasnega gena BRCA 1.” Avtor zloglasnega teksta lažnega upanja: An. D.
Tragikomično pri celotni stvari je, kako zelo so eminentneži med mediji kopirali drug od drugega, ne da bi pobrskali po spletju za virom zgodbe (dober vir bi na primer bil že članek v Times Online). Da ne omenjam, kako bi človek pričakoval od novinarjev, da opravijo novinarsko delo, kar bi v tem primeru pomenilo le napisati email ali zavrteti številko katerega od bolj medijsko izpostavljenih mikrobiologov (v Sloveniji recimo Marka Dolinarja in Nejca Jelena, ki nas redno razveseljujeta vsak s svojim blogom. Tudi tokrat seveda nista izostala z zapisom o rakotvornih genskih stranpoteh slovenskega novinarstva – tukaj in tukaj).
(Jure Zupan)
