Pod tem naslovom Nature News pisejo o dveh porocilih evropske komisije, in sicer o “2008 Innovation Scoreboard” in “2008 Science, Technology and Competitiveness key figures“. Govora je seveda o slavni Lizbonski strategiji -nameri, da bo EU do leta 2010 dosegla med drugim tudi cilj 3% BDP za raziskave in razvoj. Realnost je nekoliko drugacna – obseg izdatkov za raziskave in razvoj namrec vse od zacetka devetdesetih stoji na istih 1.84%. Lizbonska strategija gor ali dol.
Zgovorna je naslednja slika, ki pove vse o tem, kaj 
med tem delajo evropski konkurenti. Med tem ko ZDA drzijo konstantno prednost pred EU, pa nas azijske velesile krepko prehitevajo (Japonska in Južna Koreja) ali pa izredno hitro dohitevajo (Kitajska). Slednja je v letu 2006 že dala 1.42% BDP za znanost in razvoj, kar lahko primerjamo s slovenskimi 1.59%. Za primerjavo morda se nekaj držav s katerimi se radi primerjamo: Italija 1.09%, Hrvaška 0.87%, Avstrija 2.55%, ZDA 2.61%, Švica 2.90%, Finska 3.37%, Izrael 4.65%. Poročilo sicer ponuja še kup drugih zanimivih podatkov. Na primer:
- Svetovni delež EU v prijavah patentov je padel s 36% v letu 2000 na 31% v letu 2005 (v biotehnologiji in nanotehnologiji smo ga sicer nekoliko povečali).
- Začetni stroški prijave patenta EPO, ki pokrije 12 članic EU in Švico, so 20 krat večji kot podobni stroški v ZDA in 13 krat večji kot na Japonskem, medtem ko je vzdrževanje patentnih pravic v vseh 27 članicah EU kar 60 krat dražje kot v ZDA!
- Število raziskovalcev se je od 1.1 milijona v letu 2000 povzpelo na 1.3 milijona v 2006 (to seveda ob enakem deležu BDP za znanost in razvoj tudi pomeni, da so slabše financirani…).
- V letu 2005 so v EU-27 podelili 100,000 doktorskih nazivov, v ZDA 53,000 in na Japonskem 15,000.
- Delež raziskovalcev v celotnem delovnem telesu je v EU 0.56%, v ZDA 0.98% in na Japonskem 1.07% (Slovenija 0.57%)
- Od leta 2000 do 2006 se je število raziskovalcev na Kitajskem podvojilo na 1,22 milijona.
- Za raziskave in razvoj je šlo v Sloveniji 2006 484 milijonov EUR, kar predstavlja 0.2% delež v EU-27 (medtem ko je delež prebivalstva 0.4%)
- Od 2000 do 2006 so se izdatki za raziskave in razvoj v Sloveniji povečevali hitreje kot BDP (8.5% v primerjavi s 6.3% na leto)
- V Sloveniji je število raziskovalcev od leta 2000 do 2006 zrastlo s 4336 na 5834.
- Slovenija je na prvem mestu po vpetosti raziskovalcev v Evropske programe (glede na število raziskovalcev).
Zanimivi podatki. Za polno sliko bi bilo morda dobro upoštevati še velikost BDP posamezne države. EU naj bi (po podatkih IMF) imela v letu 2007 BDP slabih 17 bilijonov USD, ZDA slabih 14, Kitajska pa 3,3 bilijona US (kot četrta država na svetu tik za Nemčijo). Prav pri primeru Kitajske me tudi zanima, kako se odstotek, namenjen raziskovanju, spreminja z gospodarsko rastjo. Podatki iz tabele denimo segajo do leta 2006. Pri Kitajski naj bi bil BDP (po Wikipediji, ki se sklicuje na uradne kitajske podatke) v letu 2008 sicer že 4,2 bilijona USD, s čimer je krepko prehitela Nemčijo. V… Beri dalje »
Me veseli, da tudi na počitnicah razmišljaš o evropskem denarju za znanstvene raziskave 🙂 Sicer so podatki o celotnem izdanem denarju za R&D z leto 2006 na strani 21 http://ec.europa.eu/research/era/pdf/key-figures-report2008-2009_en.pdf . EU-27 je 2006 namenila 213.8 milijard EUR za 1.3 milijona raziskovalcev (str 53), torej 164 kEUR na raziskovalca. Še to, Slovenija se je uvrstila tudi na poimenski seznam, kjer naštejejo najbolj aktivne raziskovalske univerze na str 94. Sicer ne vem, kako so izbirali države, ampak med temi na spisku je Slovenija precej nizko, je pa res, da na spisku niso vse EU-27 države, jih pa je nekaj izven EU… Beri dalje »
Nature news pise o novi iniciativi Kitajske, ki zeli spraviti na Kitajsko iz tujine uveljavljene znanstvenike. http://www.nature.com/news/2009/090128/full/457522a.html
Za selitev domov dobijo uveljavljeni profesorji 150 tisoc dolarjev “signing bonusa”. Vse skupaj pa sproza folsijo doma…