Ker je naslov bloga laboratorijski dnevnik, bom prvi blog napisal res v obliki nekakšnega dnevnika. Začnimo kar z današnjim dnem, ponedeljkom. Zjutraj, ko pridem v pisarno je seveda prva stvar pregled emailov. Sicer jih redno berem tudi doma, tako da se mi ne nabere kopica sporočil od celega vikenda. Tokrat res ni bilo ničesar pomembnega, razen opozorila, da imam samo še en teden časa za oceno članka za Journal of Neuroendocrinology. Najboljše, da se tega kar lotim. Pregledni članek o spolnih razlikah v igrivem obnašanju sem že na hitro prebral, tako da sem si splošno mnenje o njem že ustvaril. Članek je dober, zanimiv, imam samo nekaj manjših pripomb, bolj nasvetov, ki bi lahko izboljšali članek. Takšno oceno tudi sporočim urednici revije. Naslednja stvar ki me že čaka je pregled zadnje verzije doktorata enega od mojih doktorantov. Dizertacija o genetskih razlikah med pasmami konj in vrstami kopitarjev (konji, zebre, osli) je po mojem mnenju izpadla prav dobro, morda celo boljše kot smo pričakovali. Naši izsledki preiskave nukleotidnega zaporedja gena Sry (gena, ki je odgovoren za razvoj mod in tako dejansko za razvoj moškega, saj se vse ostale lastnosti, ki ločijo moškega od ženske razvijejo pod vplivom hormonov, ki jih izločajo moda, a o tem morda več v kakšnem članku na teh straneh) so pokazale, kdaj naj bi se ločile vrste konji, osli in zebre. Zelo razveseljivo je, da se naši rezultati zelo dobro ujemajo z rezultati pridobljenimi na podlagi raziskav fosilnih ostankov. Sedaj nas čaka še priprava vsaj dveh, morda treh člankov iz te dizertacije, in potem (pogosto mukotrpna) pot do objave. Ravno v petek smo dobili vrnjeno oceno enega članka, za katerega smo menili, da je zelo v redu in da bi moral biti sprejet brez težav, pa se je še enkrat izkazalo, da nikoli ne moreš predvideti, kaj bodo ocenjevalci članka menili o tvojem delu. Sledi kratek sestanek z dodiplomsko študentko, s katero se morava dogovoriti za en poskus. Ko si ogledava datume se odločiva, da bova poskus izvedla jutri. Super, to pomeni, da bom nekaj ur preživel v laboratoriju in ne za računalnikom, kar je sicer moj običajni delovni prostor. Ko prideš na znanstveni poti tako daleč, da vodiš svojo raziskovalno skupino namreč začne zmanjkovati časa za delo v laboratoriju. Pisanje in ocenjevanje člankov, pisanje in ocenjevanje projektov, načrtovanje projektov in podobni opravki ti vzamejo večino časa, ko pa k temu prišteješ še vso administracijo, s katero se je potrebno ukvarjati, za delo v laboratoriju ni časa Nato pogledam ali je kaj novega na straneh ARRS. Vidim, da so objavljeni rezultati dveh razpisov. Pri razpisu za sofinanciranje znanstvenih publikacij smo bili uspešni. Sem namreč urednik revije slovenski veterinarski zbornik, ki je bila letos sprejeta v bazo Science citation index expanded, in tudi pri ARRS so nam odobrili sofinanciranje. Pri drugem razpisu sem bil kot posameznik žal neuspešen, zaprosil sem za sredstva iz razpisa za promocijo znanosti za sofinanciranje udeležbe na srečanju ameriškega endokrinološkega društva (največje svetovno srečanje endokrinologov), kjer sem imel junija kratko predavanje o naših raziskavah hormonsko neodvisne spolne diferenciacije možganov, a mi žal niso odobrili sredstev. Torej bodo morali vsi stroški biti kriti iz ameriškega projekta agencije NIH, in bo nekoliko manj sredstev za laboratorijske kemikalije. Nato se natančneje lotim pripomb, ki so jih imeli recenzenti na naš članek, ki so nam ga zavrnili v objavo v reviji Biology of Reproduction v petek. Nekaj pripomb je bilo mogoče predvideti in v okviru nadaljevanja te raziskave (o vplivu herbicida atrazin na razvoj spolnih organiv pri miših) že delamo poskuse, ki bodo odgovorili na nekatere pripombe, o nekaterih pa bi z recenzenti lahko razpravljali, ali so upravičene ali ne. A recenzenti imajo vedno prav, zato je s pritožbami težko uspeti. Podpišem še nekaj računov in pregledam naročila in ugotovim, da je ura že kar veliko. Treba bo iti domov pogledat najmlajšega raziskovalca v družini, mojega leto in pol starega sina. Popoldnevi so zdaj, če se le da, namenjeni njemu, zvečer pa spet pride na vrsto prenosna pisarna. Moj prenosnik s katerim si prinesem pisarno kar domov. No, zdajle sem se lotil pisanja tega bloga, potem pa se morda lotim še analize rezultatov, ki mi jih je dopoldne poslala ena od dodiplomskih študentk o obnašanju miši brez gena CREM, pri katerih ugotavljamo, ali imajo kakšne motnje v urejanju dnevno nočnih ritmov. In ker nimam motenj pri urejanju dnevno-nočnih ritmov, bo kmalu tudi čas za posteljo.
