Včeraj se je na 24ur.com pojavila novica o novi avstrijski raziskavi o škodljivosti gensko spremenjene koruze, ki naj bi vplivala na manjše število mladičev pri miših. Novica me je seveda pritegnila, kot člana znanstvenega odbora za sproščanje gensko spremenjenih organizmov pri Ministrstvu za okolje, in kot raziskovalca, ki se že petnajst let ukvarja tudi z vplivom snovi iz okolja na razvoj in delovanje spolnih organov. Na srečo sem si takoj zjutraj na internetu poiskal originalno delo (objavljeno kot poročilo in ne kot članek v znanstveni reviji z recenzijo), saj so me sredi dopoldneva že klicali s televizijske postaje info tv, če bi jim lahko dal kakšen komentar o tej raziskavi. Poročilo me je na prvi pogled zaskrbelo. Ali je mogoče, da so avstrijski znanstveniki zares prišli do ugotovitev, ki bi kazale škodljiv vpliv na delovanje spolnih organov? Je mogoče, da smo se do sedaj motili o varnosti GS koruze? Ob pregledu članka pa sem hitro ugotovil, da je žal del, ki govori o zmanjšanem številu mladičev, metodološko zelo sporen in zagotovo ne dovoljuje zaključkov, ki so se pojavili v medijih. Čeprav je drugače raziskava zelo dobro in ambiciozno zastavljena. Pri raziskavah, kjer spremljamo število mladičev v gnezdu običajno ugotavljamo število mladičev na samico, v avstrijski raziskavi pa so ugotavljali število mladičev v skupinah po 24 miših. Na prvi pogled je to isto, če pa natančneje pogledamo rezultate avstrijske raziskave se takoj pokaže problem. Že ob prvem parjenju 24 samic v kontrolni in 24 samic v poskusni skupini, se ena od samic v poskusni skupini (skupini, ki je bila hranjena z gensko spremenjeno koruzo) ni zabrejila. To bi zelo težko pripisali vplivu GS koruze. Tudi pri miših tako kot pri ljudeh se pojavlja neplodnost in vsaka miška ne more imeti mladičev in upam si trditi, da v primeru, ko se ena od 24 miši v skupini ni zabrejila, to zagotovo ni bil vpliv hranjenja z GS koruzo temveč je šlo za naključno neplodnost. V avstrijski raziskavi pa so to neplodno samico nekritično vključili v skupino in zaradi tega je imela skupina, hranjena z GS koruzo, seveda v povprečju manj mladičev, saj je vključevala samico, ki sploh ni imela mladičev. Podobno je bilo pri drugem in tretjem gnezdu istih miši, kjer so še vedno vključevali to neplodno miš. Zanimivi in potrebni nadaljnje analize so edino rezultati ob četrtem gnezdu oz. zabrejitvi teh istih miši, saj so se ob četrtem parjenju zabrejile vse miši iz kontrolne skupine in le 20 miši iz skupine, hranjenje z GS koruzo. Tudi to pa ni nič nenavadnega, saj običajno pri tretjem in četrtem gnezdu plodnosti miši že začne upadati (miši v povprečju živijo le 1,5 do 2 leti), tako da je bolj nenavadno to, da so se iz kontrolne skupine zabrejile prav vse miši. Tudi ta rezultat ob podatkih v članku pa ne dovoljuje zaključkov, da je šlo za škodljiv vpliv GS koruze, saj bi bilo potrebno ugotovit, kaj je bil vzrok, da 4 miši (od 24-tih) niso imele mladičev.
