Tule je povzetek četrtkovega ERC informativnega dneva (detajli so v prejšnjem Matejevem sporočilu). Če bo imel kdo kakšne komentarje, dodatna vprašanja, se zahvaljujem v naprej!

Kakšen profil raziskovalcev se pričakuje za ERC?

Tu ni pravila, ljudje smo si različni, in prav ta različnost je tista, ki vodi v uspeh skupin, kjer se ljudje dopolnjujemo. Mene osebno vodi želja bo raziskavah celotnih sistemov in strast do odkritij. Gledanje celote sem se naučil, ko sem se ukvarjal s slikanjem. Tekom dodiplomskega študija sem preživel tri mesece poletja v laboratoriju v San Franciscu (Matije Peterlina), in se tam okužil in zasvojil s strastjo do raziskovanja. Ko sem začel doktorat v New Yorku sem dve leti rotiral med tremi laboratoriji, dokler nisem prišel do projekta, kjer sem lahko združil svoje obstoječe znanje proteinske biokemije z genomskimi raziskavami regulacije RNK molekul. To je vodilo v objavo v reviji Science, a vendar ni zadoščalo za doktorat. Moj somentor je predlagal, da razvijem še eno tehniko, ki lahko iz druge plati pogleda isto vprašanje. Čeprav je to zahtevalo, da precej spremenim smernice poskusov, se je na koncu izkazalo kot pravilen pristop, ki sem ga nato uporabil tudi kot osnovo ERC predloga.

Kaj so nujne reference?

Kak članek v Nature / Science / Cell  / PLOS press je  koristen. Dobro je biti koprvi ali imeti koprve avtorje, kot tudi ne škodi imeti veliko koavtorjev. Poleg tega biti soavtor na kaksnih pomembnih člankih. Tako se pokaze pripravljenost sodelovanja – brez sodelovanja ni uspeha.

Kakšno je okolje, ki podpira take raziskave?

LMB (Laboratory of Molecular Biology) je ultimatna socialistična izkušnja – vse je komunalno, oprema, denar (ki ga dobi oddelek in pravično razdeli med skupine), kuhinja, ki pripravi pufre, bakterijske plošče (in seveda, tudi odpadki). Uspeh je v hitrem pretoku idej. Primerjave so vzpodbudne – ni zavisti, saj se kolegi itak hitro menjajo. Tekma pa je s celim svetom, in ne z bliznjimi kolegi. Ideje in smernice so jasne: voda v reki je cista, dokler se pretaka. Vodje oddelkov so vzpodbudni, se izredno veselijo in hvalijo naše uspehe vsenaokoli. Laboratoriji imajo tedenska srečanja, diskusije o člankih in veliko se pogovarja in izmenjuje mnenja, tako da znanje hitro kroži.

Kako definirati vsebino ERC prijave?

To sem storil sam. Izbral sem temo, kjer je bilo jasno, kakšno prednost so mi dale pretekle izkusnje. Natančno sem opisal, zakaj sem prava oseba za projekt.
Pomembno je biti realističen pri tem.

Kako se pripraviti za intervju:

Vadil sem skupaj s sodelavci. Prosil sem kolege in profesorje, da so me poslušali. Imel sem pet takih vaj, v vsaki sem imel pet drugih kolegov, ki so mi dajali vprašanja. Ta vprašanja so bila težja, kot pa tista, ki sem jih na koncu dobil na resničnem intervjuju.

Koliko dela je pri pripravi finančnega opisa?

Zelo malo, tu se ne spuščajo v detajle, vse sem pripravil sam. Šele nato, ko sem grant že dobil, sedaj potrebujem pomoč tajnice, da skrbi za formularje, ki opisujejo mesečne stroške.

Kaj naj se vprašam, ko pripravljam projekt?

Kaj bom potem, če dobim grant? Kaj bom potem, če dobim grant in raziskave uspejo? Kaj bo naslednje vprašanje?

Kako zgleda delo, ko dobiš grant:

Delo je težko, odgovornosti veliko, pričakovanja se zvišajo. A poskusi ostanejo enako nepredvidljivi, za vsak uspeh je potrebno deset neuspehov. Moramo reskirati še več, da lahko dosežemo kar je bilo začrtano. Samo kot zelo povezana skupina lahko kljubujemo tem pritiskom.

Kaj te sedaj žene naprej pri delu?

Delo v laboratoriju me je socialno odprlo, kar je zame zelo nagrajujoče. Sem bolj introspektiran, a hkrati uživam v pogovorih o poskusih, skupnih načrtih. Navkljub sterilnem okviru laboratorija poskušam naprej odkrivati lepoto življenja. Kot v New Yorku ljudje na vsakem kotičku posadijo kaj lepega, in tako z malimi detajli polepšajo beton, si moramo najti take male stvari, ki dajejo smisel. Uživam z ljudmi in naravo.

Naroči se
Obveščaj me
guest
8 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Matej Accetto
9 - št. let nazaj

Jernej,

sem bil na tvoji predstavitvi in je bila odlična – doživeta, življenjska, pristna! Bravo in hvala.

Sašo Dolenc
9 - št. let nazaj

Pridružujem se Matejevi pohvali. Predstavitev je bila res izvrstna!

Jure Derganc
9 - št. let nazaj

Ker smo bili bralci tokrat prikrajšani za liveBlog (kljub prisotnosti, kot ste že ugotovili, vsaj dveh kvarkablogerjev skupaj z njunima elektronskima igračkama! Jerneju se, glede na to da je imel predavanje, verjetno odpusti da ni zraven še liveblogal? ali pač ne ;-), bom poskusil sam dat par komentarjev na dogodek : Za naše raziskovalno okolje so bile predstavitve kot z drugega planeta. Že sam ERC, še bolj pa Jernejeva predstavitev (glej zgoraj). Znanost na prvem mestu, brez jamranja, brez izgovarjanja na druge … kar pač zelo radi počnemo domači raziskovalci v vsaki raziskovalno obarvani debati. Čeprav naj bi bila predstavitev… Beri dalje »

Matej Accetto
9 - št. let nazaj

Ja, res je, moj spletnik je bil tam, a vsaj z moje strani predavalnice sploh ni lovil omrežja eduroam, tako da sem bil docela nemočen. Sicer pa, kolesar, povsem dobre opombe, s katerimi se v celoti strinjam, razen tega, da je gospa iz Bruslja morda tudi razumela več, kot pa si je upala priznati. Ko gledam podatke o do sedaj izbranih projektih ERC (tistih, ki jih vsaj malo razumem), sicer zgolj po naslovu ne izpadejo vsi nedosegljivo izvrstni in izvirni, čeprav verjamem, da so projektno izpiljeni. Če oziroma kolikor je tudi pri takem početju relevantna politika, to za slovenske kandidate… Beri dalje »

Sašo Dolenc
9 - št. let nazaj

Jernej, predlagam da kar tule napišeš, kaj konkretno bi bilo treba narediti v Sloveniji, da bi privabili ljudi, ki imajo potencial, da dobijo ERC projekt. Kaj bi recimo tebe prepričalo, da za naslednji projekt (delno) kandidiral v okviru katere od inštitucij v Sloveniji? Povsem hipotetično…
Boštjan Žekš je v okviru svojega ministrstva za Slovence v zamejstvu menda že naredil seznam uspešnih slovenskih znanstvenikov v tujini. Menda je na spisku približno 200 imen.

Sašo Dolenc
9 - št. let nazaj

Odlično! Sedaj torej poznamo način, kako v slovensko znanstveno sceno pripeljati tiste "prebojnike", ki ji manjkajo. (Da pri nas skorajda ni vrhunskih znanstvenih špic, ki bi redno objavljale Science/Nature članke ali zaporedne svetovno odmevne monografije na področju družboslovja in humanistike, je pred leti opozarjal že akademik Blinc pri Drnovškovih pogovorih o prihodnosti Slovenije.) Recept je preprost: Univerza v sodelovanju z ministrstvom poskrbi za infrastrukturo, in začne aktivno vabiti "ERC-dobre" ljudi – morda za začetek kar z Žekševega seznama -, če bi kandidirali za ERC projekte iz Slovenije. Vložek države je minimalen, saj denar prispeva EU, lokalno okolje pa s tem… Beri dalje »