Še več o Informativnem dnevu o razpisih ERC

    Tule je povzetek četrtkovega ERC informativnega dneva (detajli so v prejšnjem Matejevem sporočilu). Če bo imel kdo kakšne komentarje, dodatna vprašanja, se zahvaljujem v naprej!

    Kakšen profil raziskovalcev se pričakuje za ERC?

    Tu ni pravila, ljudje smo si različni, in prav ta različnost je tista, ki vodi v uspeh skupin, kjer se ljudje dopolnjujemo. Mene osebno vodi želja bo raziskavah celotnih sistemov in strast do odkritij. Gledanje celote sem se naučil, ko sem se ukvarjal s slikanjem. Tekom dodiplomskega študija sem preživel tri mesece poletja v laboratoriju v San Franciscu (Matije Peterlina), in se tam okužil in zasvojil s strastjo do raziskovanja. Ko sem začel doktorat v New Yorku sem dve leti rotiral med tremi laboratoriji, dokler nisem prišel do projekta, kjer sem lahko združil svoje obstoječe znanje proteinske biokemije z genomskimi raziskavami regulacije RNK molekul. To je vodilo v objavo v reviji Science, a vendar ni zadoščalo za doktorat. Moj somentor je predlagal, da razvijem še eno tehniko, ki lahko iz druge plati pogleda isto vprašanje. Čeprav je to zahtevalo, da precej spremenim smernice poskusov, se je na koncu izkazalo kot pravilen pristop, ki sem ga nato uporabil tudi kot osnovo ERC predloga.

    Kaj so nujne reference?

    Kak članek v Nature / Science / Cell  / PLOS press je  koristen. Dobro je biti koprvi ali imeti koprve avtorje, kot tudi ne škodi imeti veliko koavtorjev. Poleg tega biti soavtor na kaksnih pomembnih člankih. Tako se pokaze pripravljenost sodelovanja – brez sodelovanja ni uspeha.

    Kakšno je okolje, ki podpira take raziskave?

    LMB (Laboratory of Molecular Biology) je ultimatna socialistična izkušnja – vse je komunalno, oprema, denar (ki ga dobi oddelek in pravično razdeli med skupine), kuhinja, ki pripravi pufre, bakterijske plošče (in seveda, tudi odpadki). Uspeh je v hitrem pretoku idej. Primerjave so vzpodbudne – ni zavisti, saj se kolegi itak hitro menjajo. Tekma pa je s celim svetom, in ne z bliznjimi kolegi. Ideje in smernice so jasne: voda v reki je cista, dokler se pretaka. Vodje oddelkov so vzpodbudni, se izredno veselijo in hvalijo naše uspehe vsenaokoli. Laboratoriji imajo tedenska srečanja, diskusije o člankih in veliko se pogovarja in izmenjuje mnenja, tako da znanje hitro kroži.

    Kako definirati vsebino ERC prijave?

    To sem storil sam. Izbral sem temo, kjer je bilo jasno, kakšno prednost so mi dale pretekle izkusnje. Natančno sem opisal, zakaj sem prava oseba za projekt.
    Pomembno je biti realističen pri tem.

    Kako se pripraviti za intervju:

    Vadil sem skupaj s sodelavci. Prosil sem kolege in profesorje, da so me poslušali. Imel sem pet takih vaj, v vsaki sem imel pet drugih kolegov, ki so mi dajali vprašanja. Ta vprašanja so bila težja, kot pa tista, ki sem jih na koncu dobil na resničnem intervjuju.

    Koliko dela je pri pripravi finančnega opisa?

    Zelo malo, tu se ne spuščajo v detajle, vse sem pripravil sam. Šele nato, ko sem grant že dobil, sedaj potrebujem pomoč tajnice, da skrbi za formularje, ki opisujejo mesečne stroške.

    Kaj naj se vprašam, ko pripravljam projekt?

    Kaj bom potem, če dobim grant? Kaj bom potem, če dobim grant in raziskave uspejo? Kaj bo naslednje vprašanje?

    Kako zgleda delo, ko dobiš grant:

    Delo je težko, odgovornosti veliko, pričakovanja se zvišajo. A poskusi ostanejo enako nepredvidljivi, za vsak uspeh je potrebno deset neuspehov. Moramo reskirati še več, da lahko dosežemo kar je bilo začrtano. Samo kot zelo povezana skupina lahko kljubujemo tem pritiskom.

    Kaj te sedaj žene naprej pri delu?

    Delo v laboratoriju me je socialno odprlo, kar je zame zelo nagrajujoče. Sem bolj introspektiran, a hkrati uživam v pogovorih o poskusih, skupnih načrtih. Navkljub sterilnem okviru laboratorija poskušam naprej odkrivati lepoto življenja. Kot v New Yorku ljudje na vsakem kotičku posadijo kaj lepega, in tako z malimi detajli polepšajo beton, si moramo najti take male stvari, ki dajejo smisel. Uživam z ljudmi in naravo.

    8 KOMENTARJI

    1. Ker smo bili bralci tokrat prikrajšani za liveBlog (kljub prisotnosti, kot ste že ugotovili, vsaj dveh kvarkablogerjev skupaj z njunima elektronskima igračkama! Jerneju se, glede na to da je imel predavanje, verjetno odpusti da ni zraven še liveblogal? ali pač ne ;-), bom poskusil sam dat par komentarjev na dogodek :

      Za naše raziskovalno okolje so bile predstavitve kot z drugega planeta. Že sam ERC, še bolj pa Jernejeva predstavitev (glej zgoraj). Znanost na prvem mestu, brez jamranja, brez izgovarjanja na druge … kar pač zelo radi počnemo domači raziskovalci v vsaki raziskovalno obarvani debati.

      Čeprav naj bi bila predstavitev namenjena bodočim kandidatom za ERC projekte, pa smo med publiko v glavnem sedeli domačemu raziskovalnemu okolju že precej prilagojeni raziskovalci, ki, roko na srce, na ERC projektih verjetno nimamo veliko možnosti (objave v top 10 revijah anyone?).

      To se je lepo videlo v debati, ko gospa iz Bruslja nekaj vprašanj sploh ni razumela oz. je na njih odgovorila v smislu "naj vas ne skrbi, to za ERC sploh ni relevantno". Večina vprašanj je bila itak precej birokratske narave (odgovore na njih bi si pravzaprav lahko poiskali že na domači strani ERC). Stvari, ki pred prijavo na razpis skrbijo povprečnega domačega raziskovalca, so očitno v povsem drugem registru kot ERC.

      Če smo za ERC mi izgubljeni, pa je mogoče iz dogodka izluščiti nasvet mladim generacijam, ki si želijo delat kul znanost in uspešno kandidirat na ERC razpisih: po diplomi čim prej v širni svet, delat v dobre laboratorije, sledit svojim idejam. Sodobna (dobra?) znanost je še veliko več od tistega, kar se lahko naučiš iz udobnega domačega fotelja pod mentorstvom lokalnega stručkota. Pa ne mislim, da je domača znanost slaba, le ERC-dobra ni. Potem pa vsi skupaj upajmo, da bo domače okolje začelo dobre raziskovalce sprejemati nazaj (halo, Univerza v Ljubljani, si predstavljaš kako visoko bi šele bila na Šanghajski lestvici, če bi imela par ERC grantov 😉

      Takole, na prvi pogled, imajo na ERC razpisih od naših raziskovalcev še največ možnosti humanisti (npr. Žižek ali Salecl). Nekaj pa je že sedaj jasno: kdor bo prvi dobil ERC v slovensko okolje, bo novi nacionalni junak tipa Petra Majdič. Dajmo naši!

    2. Ja, res je, moj spletnik je bil tam, a vsaj z moje strani predavalnice sploh ni lovil omrežja eduroam, tako da sem bil docela nemočen.

      Sicer pa, kolesar, povsem dobre opombe, s katerimi se v celoti strinjam, razen tega, da je gospa iz Bruslja morda tudi razumela več, kot pa si je upala priznati.

      Ko gledam podatke o do sedaj izbranih projektih ERC (tistih, ki jih vsaj malo razumem), sicer zgolj po naslovu ne izpadejo vsi nedosegljivo izvrstni in izvirni, čeprav verjamem, da so projektno izpiljeni. Če oziroma kolikor je tudi pri takem početju relevantna politika, to za slovenske kandidate počasi vendarle pomeni dobro novico, ker bo prej ali slej že zavoljo občutka evropske solidarnosti treba vsaj kako subvencijo podeliti tudi slovenskemu raziskovalcu s slovenske institucije. Ni vrag, da do tega ne bi moglo priti že letos. (S čimer seveda ne želim reči, da ta kandidat(ka), ki bo uspel(a), nima v mislih sijajnega projekta.)

    3. Me veseli, da vam je bilo srečanje všeč! Gotovo bo slej ko prej še kak slovenec dobil ERC, treba se je truditi, in to s skupnimi močmi. Kot je rekla Alice, gre tu tudi za tekmo med univerzami, katera bo privlekla več ERC kandidatov. Slovenija bi lahko naredila več, da privabi tudi slovence v tujini, ki imajo šanse, da dobijo ERC, da se (morda vsaj delno) vrnejo. ERC je zelo fleksibilna, in dovoli, da imajo ljudje del skupine v tujini – na primer, ERC lahko financira skupino, ki je delno v Sloveniji in delno v Ameriki. Pa še to bi omenil – pot do ERC se začne zgodaj, tekom diplome, če mogoče. Obstajati bi moral kak sistem, ki v Sloveniji spodbudi študente, da pred doktoratom preživijo vsaj kak mesec poleti v tujem laboratoriju. Jaz vsako poletje sprejmem kakega študenta (letos sem dva), in letos je pri meni tudi slovenska študentka. Obstajajo štipendije za take poletne obiske, če se študent prijavi do marca. Več informacij tule:
      http://www2.mrc-lmb.cam.ac.uk/students/summer-studentships

      Pa še to, kot vsako leto imam tudi letos odprt PhD projekt:
      http://www2.mrc-lmb.cam.ac.uk/students/international-phd-programme/applications/projects/jernej-ule

      ostali PhD projekti na našem inštitutu pa so:
      http://www2.mrc-lmb.cam.ac.uk/students/international-phd-programme/applications/projects

      informacije o prijavi so tule:
      http://www2.mrc-lmb.cam.ac.uk/students/international-phd-programme/applications/how-to-apply
      prijaviti se je treba do 1. decembra.

    4. Jernej, predlagam da kar tule napišeš, kaj konkretno bi bilo treba narediti v Sloveniji, da bi privabili ljudi, ki imajo potencial, da dobijo ERC projekt. Kaj bi recimo tebe prepričalo, da za naslednji projekt (delno) kandidiral v okviru katere od inštitucij v Sloveniji? Povsem hipotetično…
      Boštjan Žekš je v okviru svojega ministrstva za Slovence v zamejstvu menda že naredil seznam uspešnih slovenskih znanstvenikov v tujini. Menda je na spisku približno 200 imen.

    5. Odlično! Sedaj torej poznamo način, kako v slovensko znanstveno sceno pripeljati tiste "prebojnike", ki ji manjkajo.
      (Da pri nas skorajda ni vrhunskih znanstvenih špic, ki bi redno objavljale Science/Nature članke ali zaporedne svetovno odmevne monografije na področju družboslovja in humanistike, je pred leti opozarjal že akademik Blinc pri Drnovškovih pogovorih o prihodnosti Slovenije.)
      Recept je preprost: Univerza v sodelovanju z ministrstvom poskrbi za infrastrukturo, in začne aktivno vabiti "ERC-dobre" ljudi – morda za začetek kar z Žekševega seznama -, če bi kandidirali za ERC projekte iz Slovenije. Vložek države je minimalen, saj denar prispeva EU, lokalno okolje pa s tem zelo veliko pridobi.
      Bi bilo pa nujno treba ljudi aktivno vabiti in jim nuditi vso administrativno in drugo podporo.
      Tole zveni izvedljivo?

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.