Javno dopisovanje v rubriki Epistole Dnevnikovega Objektiva poleti 2007.
11. 8. 2007, piše: Jana Kolar
Dragi Sašo,
dopusta je zame konec in tvoje pismo me je doseglo sredi delovnega dneva, ob kemijski analizi zapuščine Nikole Tesle. Pred kratkim smo v laboratorijih Narodne in univerzitetne knjižnice ter Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani razvili metodo, pri kateri za določitev jakosti papirja zadostuje le nekaj vlaken. Ta lahko pridobimo brez poškodb izvirnika, kar nam končno omogoča karakterizacijo tudi najbolj dragocenih dokumentov.
Nikolo Teslo, na Hrvaškem rojenega srbskega avtorja izumov, kot so izmenični tok, radio in fluorescenčne luči, smo v naši bivši skupni domovini dobro poznali. V ZDA, kjer je preživel večino svojega kreativnega življenja, pa so moji znanci njegovo ime povezovali predvsem z norim znanstvenikom iz kultnih risank o Supermanu. Lik, ki je ljudem grozil s smrtnimi žarki, je v štiridesetih letih prejšnjega stoletja navdihnilo ekscentrično življenje Nikole Tesle. Ob 150. obletnici njegovega rojstva sta se spominu “pozabljenega genija” poklonila Unesco in tudi Hollywood. V filmu Prestiž, ki so ga posneli lani, ga je upodobil David Bowie.
Sicer imamo podoben mačehovski odnos tudi Slovenci do večine naših priznanih znanstvenikov. Le redko kateremu prebivalcu naše države je poznano ime Slovenca Friderika Pregla, znanstvenika, ki je leta 1923 prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Resnici na ljubo je bilo nagrajeno delo resda opravljeno na graški univerzi, a je bil kljub temu Slovenec. Kako pomembna je po tvojem promocija znanstvenikov pri popularizaciji znanosti?
Zapuščina Nikole Tesle, z analizo katere se trenutno ukvarjamo, žal deli usodo številnih dokumentov 19. in 20. stoletja. Propadajoči papir polni kilometre polic knjižnic in arhivov po vsem svetu in grozi, da bo z njimi propadel tudi spomin na naš čas – stoletje vojn, a tudi stoletje družbenih premikov, dramatičnega napredka znanosti in tehnologije ter izjemnih umetniških stvaritev. Prenos v digitalno obliko ponuja možnost ohranitve informacij, ki jih hrani poškodovani papir, hkrati pa tudi enostavno dostopnost in iskanje po vsebinah.
Iz prve roke se lahko seznanimo z Darwinovim odnosom do vprašanja vere in znanosti, na primer. “Zahvaljujem se ti za tvojo presojo in te zaradi nje spoštujem, da morata iti teologija in znanost vsaka svojo pot in da nisem odgovoren, če je njuno srečanje še vedno zelo oddaljeno,” je zapisal v pismu Mary Boole leta 1866. To pismo je le eno izmed okoli 5000 pisem Charlesa Darwina, ki so dostopna na spletu (www.darwinproject.ac.uk). Tam boš našel tudi vsa ohranjena pisma, ki jih je avtor evolucijske teorije pošiljal z nekajletnega potovanja okoli sveta z ladjo Beagle.
Kljub očitnim prednostim prenosa v digitalno obliko je arhiviranje dokumentov za zdaj prepočasno, da bi omogočalo rešitev večine ogrožene narodove pisne zapuščine. Poleg tega tako ohranimo zgolj vsebino zapisa, medtem ko nam izvirnik ponuja tudi številne druge informacije. Tako so pred kratkim iz sline na znamkah pisem, ki jih je pošiljal, znanstveniki izolirali dele DNA Charlesa Darwina. Obstaja sicer možnost, da Darwin znamk na več tisoč ovojnic ni lepil sam. V tem primeru morda Darwinovo “nevarno idejo” pripisujemo dednemu zapisu njegovega butlerja.
Svetovni splet pa v kratkem času svojega obstoja ni spremenil sveta le z digitalnimi arhivi, temveč tudi z interaktivnostjo. Številne spletne strani polnijo virtualni eksperimenti in na tak način znanost približujejo mladini. Interaktivne spletne aplikacije korenito posegajo tudi na druga družbena področja. Prek e-posvetovanj, forumov, glasovanj, klepetalnic, peticij pa tudi spletnih dnevnikov, t.i. blogov, omogočajo neposredno sodelovanje zainteresirane javnosti pri političnih odločitvah ter s tem izgradnjo družbe, temelječe na participativni demokraciji.
Morda nisi vedel, a naša vlada je v strategiji e-uprave RS sprejela cilj, da bo Slovenija do leta 2010 med desetimi najbolj razvitimi državami na področju e-demokracije. Skladno z njo želimo med drugim tudi “vključiti najširši krog uporabnikov v procese odločanja”. Kljub siceršnjemu navdušujočemu hitremu razvoju e-uprave v Sloveniji pa je to področje precej zapostavljeno. Na straneh, namenjenih e-demokraciji (http://e-uprava.gov.si/e-uprava/edemokracija.euprava), je edini poziv k sodelovanju pri Pogovorih o prihodnosti Slovenije pri Predsedniku Republike, ki so potekali do leta 2005. Pripombe na vladna gradiva v postopku obravnave lahko zainteresirana javnost posreduje le po pošti vladi ali odgovornemu ministru. Tudi nedavno mnenje ministra o pasivnosti interneta in burna zavrnitev osnutka zakona o visokem šolstvu s strani vseh ključnih javnosti kažeta, da do leta 2010 verjetno ne bomo med desetimi najbolj razvitimi državami na področju e-demokracije.
Podobno je s spletnimi stranmi naših parlamentarnih strank, kjer lahko sodelujemo predvsem prek spletnih forumov ali tako, da stranki pošljemo e-pošto s svojimi predlogi. Obetavneje so si spletne strani zamislili v združenju Zares, kjer lahko državljani trenutno podpišemo peticijo o HPV, komentiramo spletne dnevnike članov poslanske skupine in celo preberemo nekatere zanimivosti s področja znanosti.
Lep pozdrav,
P.S.
Zgornje ni moj podpis. Napisano je s pisavo Nikole Tesle. Font Tesla je dostopen s spletnih strani Muzeja Nikole Tesle v Beogradu (http://www.tesla-museum.org ).
