Določiti maso ni vedno enostavno, sploh ne, če želite “tehtati” galaksije. Prav to nalogo so si zadali raziskovalci, katerih vodja je Gerry Gilmore z univerze Cambridge. Kot primarno orodje so uporabili evropski teleskop VLT, lociran v Čilu. Izbira teleskopa ni naključje, saj je VLT trenutno najzmogljivejši optični teleskop na svetu. Z njim so opazovali 12 pritlikavih galaksij, ki krožijo okoli naše galaksije Mlečne ceste. Iz njihovega premika je mogoče določiti maso, ki je odgovorna za tire teh objektov. Analiza je pokazala, da mora biti v naši galaksiji okoli 400 krat več snovi kot jo vidimo. To nevidno in neznano snov imenujemo temna snov (povezava na Kvarkadabra članek). … Kvantificirajo kar nekaj fizikalnih karakteristik temne snovi, in sicer pravijo, da ne more biti gostejša od dvajsetih atomov vodika na kubični centimeter. Hitrost pomikanja naj bi bila okoli 9 km/s, njena temperatura pa precej višja od pričakovane. Gilmore pravi tudi, da so axioni bolj verjetni gradniki temne snovi kot npr. supersimetrični delci (glej povezavo na članek). Končno pa je jasen tudi odgovor na zelo staro vprašanje o primerjavi mas med Mlečno cesto in Andromedo. Naša galaksija je skoraj dvakrat masivnejša od sosednje. Čeprav ima Andromeda več zvezd, ima naša galaksija očitno več temne snovi.
[Vir: Space.com, 21. februar 2006.]
