Temeljni namen e-poštne izmenjave argumentov o aktualni izbrani temi med člani uredništva Proteusa, katere povzetek objavljamo, ni iskanje “pravih” odgovorov ali skupnih stališč, ampak predvsem odpiranje vprašanj in spodbujanje razprave o vsebinah, za katere se morda zdi, da so na prvi pogled povsem jasne in neproblematične, a se že po krajši razpravi kmalu pokaže, da si še glede formulacije vprašanj nismo enotni, kaj šele glede odgovorov.
Primer napačnega sklicevanja na etiko v politiki
Predsednik Bush se v napovedanem predsedniškem vetu na kongresno sprostitev iz proračuna ZDA financiranih raziskav matičnih celic sklicuje na etiko. Minimalna lastnost etičnega argumenta je, da je splošen in dosleden, kar pomeni, da se praviloma zavzema, naj velja za vse in povsod. Če bi šlo Bushu resnično za etična vprašanja, bi se zavzemal za jasno definicijo, kaj je prepovedano in kaj dovoljeno, in bi to poskušal spraviti skozi zakonodajni postopek. S tem, da ustavi samo državne projekte, daje le politične koncesije ekstremni desnici, še zmeraj pa se bo na stara leta veselo zdravil s preparati, ki jih bodo razvile zasebno financirane raziskave. Naj kar prepove raziskave matičnih celic, samo naj se tudi zaveda, kaj to pomeni. Takšne delne prepovedi pa so le politično kupčkanje in nimajo nobene zveze z etiko.
