Arthur Koestlker je v svoji uspešnici The Sleepwalkers, kjer opisuje zgodovino začetkov moderne astronomije, Kopernikovo revolucionarno knjigo De revolutionibus označil kot “knjigo, ki je nihče ni bral.” Harvardski astronom in zgodovinar znanosti Owen Gingerich je v zadnjih treh desetletjih prepotoval velik del sveta, da si je osebno ogledal skoraj vse znane ohranjene izvode Kopernikove prelomne knjige in se iz prve roke prepričal, kdo vse je knjigo prebiral prva desetletja po izidu. V rokah je imel več kot šeststo izvodov De revolutionibus prve in druge izdaje. Našel je izvode, kjer so si komentarje na robove knjige zapisovali mnogi znani astronomi, med drugimi tudi Galilejo in Kepler. Iz vseh dogodivščin, ki so se mu zgodile v tem tri desetletja trajajočem projektu, je sestavil zanimivo knjigo, ki je mešanica detektivske zgodbe, zgodovine znanosti in osebnih pričevanj. Gingerich nas z mnogimi argumenti prepriča, da Kopernikova knjiga še zdaleč ni bila le obtežba knjižnih polic. Knjigo so resno prebirali, študirali in komentirali že takoj po izidu, in to ne samo njen krajši kozmološki prvi del, ki je razumljiv tudi matematično nepodkovanemu bralcu, ampak tudi zahtevnejši astronomski del, ki zahteva dobro geometrijsko predznanje.
Zanimivo je spoznavati, katerim stavkom in odstavkom v knjigi so bralci posvečali največ pozornosti, kaj se jim je zdelo problematično, kje so poskušali interpretacije dopolniti… Galilejev izvod je meda zelo malo rabljen in komentiran, kar priča o temu, da se Galilejo nikoli ni podrobno ukvarjal s samo matematiko nebesnih gibanj, ampak ga je zanimala predvsem fizika. V svoj izvod je Galilejo vnesel tudi vse popravke, ki jih je zahtevala Inkvizicija, čeprav je sporne stavke prečrtal le z eno samo črto, tako da jih je lahko vsakdo še vedno prebral, če se je potrudil.
Pri ocenjevanju vrednosti starih knjigah sta ohranjenost in lepota seveda pomembni, a še zdaleč ne najbolj. O tem se je, kot piše Gingerich, prepričala tudi univerza v Göttingenu v Nemčiji, ki se je odločila, da bo prodala eno od svojih prvih izvodov Newtonove Principie. Za izločitev so določili najbolj umazan in počečkan izvod, a so kmalu po prodaji zgroženi spoznali, da je čačke in zapise na rob prodane knjige zapisoval nihče drug kot Newtonov tekmec in soodkritelj infinitezimalnega računa Gottfried Wilhelm Leibniz. Na podoben način so nekoč v Cambridgeu skoraj prodali tudi Descartesovo Geometrijo z Newtonovimi opombami.
Gingerich opisuje tudi nekaj zanimivih dogodivščin, ko je kot strokovnjak za stare knjige pričal na sodiščih in pomagal policiji, ki je iskala ukradene izvode. S svojim arhivom opisov in fotografij več kot šesto starih izvodov Kopernikove knjige je lahko razrešil marsikatero sodobno detektivsko uganko, kot tudi kaj se je s posameznimi knjigami dogajalo v prvih desetletjih kroženja med bralci.
The Book Nobody Read: Chasing the Revolutions of Nicolaus Copernicus
Owen Gingerich
320 strani, Penguin (Non-Classics) (2005)
ISBN: 0143034766
(Sašo Dolenc)
