Astronomi so našli prvo “temno galaksijo”. To je v bistvu črna meglica sestavljena iz vodika v plinasti obliki in iz eksotičnih delcev (temne snovi), vendar pa v njej ni zvezd. Joshua Simon, Timothy Robishaw in Leo Blitz iz Univerze v Kaliforniji (Berkley) so meglico z oznako HVC 127-41-330, ki je od Zemlje oddaljena 2 milijona svetlobnih let, opazovali z radijskim teleskopom Arecibo v Puerto Ricu. Meglica se vrti tako hitro, da bi razpadla, če ne bi vsebovala še dodatnega izvora gravitacijskega polja, to je temne snovi, ki naj bi je bilo kar za 80 % mase meglice. Temna snov je hipotetična snov, ki ne seva svetlobe (je torej temna), razloži pa ravno, zakaj so hitrosti kroženja v galaksijah in meglicah lahko veliko večje, kot bi sklepali le iz količine vidne snovi Prisotnost temnih meglic bi rešila problem v zvezi s temno snovjo. V naši lokalni skupini galaksij je namreč znanih okoli 35 pritlikavih galaksij. Iz simulacij tvorbe ob prisotnosti temne snovi, pa sledi, da bi moralo biti takih galaksij okoli 500. Če je večina manjkajočih pritlikavih galaksij pravzaprav temnih galaksij brez zvezd, je tako takoj jasno, zakaj jih niso prej opazili. Razlog, zakaj je meglica HVC 127-41-330 (in njej podobne) temna, naj bi bil v tem, da so preprosto premajhne in vsebujejo premalo mase. Tako je gravitacijsko polje prešibko, da bi lahko nagnetlo plinasto meglico vodika do dovolj velike gostote, da bi se začele tvoriti zvezde.
[Povzeto po: New Scientist, Oktober 2003.]
