Letos, 2. avgusta, je Hollywoodski studio Touchstone Pictures poslal v kinematografe film Znaki (Signs), z Melom Gibsonom v vlogi kmeta, ki odkrije skrivnostne kroge na svojih žitnih poljih. Pod režijsko taktirko M. Night Shyamalana, avtorja Šestega čuta, dobijo poteptane poljščine srhljiv nezemeljski prizvok. Resnica o krogih v žitu pa je, na žalost, skoraj zagotovo bolj vsakdanja: so delo človeških rok. Tukaj predstavljamo zgodbo enega od izdelovalcev krogov.
Svoj prvi krog na žitnem polju sem naredil leta 1991. Moj namen je bil pokazati, kako lahko je takšne kroge ustvariti, saj sem bil prepričan, da so bila znamenja v žitu delo človeških rok. Bila je edina razlaga, ki je očitno nihče ni želel preveriti. V okrilju pozne avgustovske noči sem skupaj s še enim pajdašem -mojim svakom iz Teksasa – stopil na polje skoraj zrelega žita na severu Anglije, pritrdil vrv na količek, ga zabodel v zemljo, nato pa začel hoditi v krogu, tako da sem vrv držal blizu zemlje. Ni delovalo preveč dobro; vrv je polzela preko biljk. Ko pa sva si pomagala še z nogami in držala vrv k tlom, sva kaj kmalu naredila dostojen krog iz poleglega žita.
|
|
Znanstveniki in skeptiki se radi sklicujejo na princip, ki ga je prvi vpeljal srednjeveški filozof William Occamski – da je namreč najpreprostejša razlaga najverjetneje tudi pravilna. V primeru krogov v žitu bi to bili nagajivi ljudje. Ostale razlage, ki so jih predlagali, so bile: |
Dva dni kasneje je lokalna policijska postaja prejela telefonski klic vznemirjenega kmeta: preslepil sem svojo prvo žrtev. Zatem sem naredil še dva kroga v žitu, pri čemer sem uporabil veliko naprednejšo tehnologijo. Valjar za teptanje trave, ki ga lahko napolniš z vodo, se je npr. izkazal kot zelo priročen pripomoček. Nato sem naletel na tehniko “hoje po plohih”, ki sta jo uporabljala prvotna izdelovalca krogov v žitu, Doub Bower in pokojni Dave Chorley, ki sta začela s celotno stvarjo davnega leta 1978. Po tem postopku teptamo žito s pomočjo ploha, ki visi na dveh vrveh. Da naredimo pravilen krog, moramo potem le paziti, da sta vrvi vseskozi napeti. Kmalu sem odkril, da lahko naredim zapletene vzorce z zelo lepimi ostrimi robovi v manj kot eni uri.
Priti na polje, ne da bi pustil za seboj vidne sledove je mnogo lažje, kot navadno trdijo. Če je zemlja suha, in stopaš dovolj pazljivo, za seboj ne pustiš stopinj ali drugih sledi. Obstajajo pa še bolj zviti načini, kako se pritihotapiti na polje. Ena skupina izdelovalcev krogov v žitu uporablja za to dva visoka barska stolčka, tako da se prestopajo z enega na drugega.
Na moje začudenje pa so v zgodnjih 90-ih prejšnjega stoletja mediji neprekinjeno poročali o tem, kako je nemogoče, da bi vse znake v žitu naredili ljudje. Navajali so “žitologe” – ljudi, ki proučujejo kroge v žitu – pri tem pa njihovih trditev nikoli niso sami preverili. Govorilo se je, da je preveč krogov v žitu, da bi lahko ti bili le delo nekaj ljudi nagnjenih k “potegavščinam” (vendar pa so ob tem predpostavljali, da za izdelavo posameznega kroga človek potrebuje več ur), ali pa da so krogi nastajali na dobro zastraženih poljih (kar preprosto ni res), ali pa da je bil sam nastanek krogov pospremljen z nezemskimi zvoki (ko so posnetke teh zvokov zavrteli nazaj, sem celo jaz razpoznal oglašanje kobilic).
|
Najbolj nesmiselna je bila trditev, da lahko “strokovnjaki” razločijo med “pravimi” in “ponarejenimi” krogi. Celo po tem, ko je eden od teh strokovnjakov, G. Terence Meaden, pred kamero potrdil, da je krog pravi, medtem ko je njegovo izdelavo v resnici posnela ekipa Britanskega Channel Four, so ga televizijci spustili iz pasti rekoč, da se je to pot pač zmotil. Kaj kmalu sem spoznal tudi ostale izdelovalce krogov, npr. Robina W. Allena z University of Southampton in Jima Schnabela, avtorja Round in Circles, ki sta prav tako spoznala, da je kaj lahko preslepiti samooklicane strokovnjake, a toliko težje premagati lahkovernost novinarjev. Ko sta Bowerr in Chorley priznala, so ju na televiziji označili kot prevaranta. Moje časopisne članke so odpravili kot “vladne dezinformacije”, pri čemer so celo namigovali, da sem na plačilnem spisku vohunske agencije Velike Britanije, MI5, kar je laskajoče (a napačno).
Celotna zgodba me je naučila dveh stvari. Kot prvo, obravnavaj vsakega strokovnjaka s skepso, pri čemer tudi išči za njihovimi skritimi interesi – mnogi žitologi so zaslužili kupe denarja s pisanjem knjig in z vodenjem teden dolgih ekskurzij po poljih z znamenji v žitu, nekatere med njimi so stale tudi več kot 2000$ na osebo. In kot drugo, nikoli ne podcenjuj lahkovernosti medijev. Celo Wall Street Journal je objavil članek, ki ni resno obravnaval možnosti o človeškem izvoru krogov v žitu.
Glede identitete tistih, ki so ustvarili zapletene matematične in fraktalne vzorce, ki so se pojavili v sredini 90-ih, se mi ne sanja. Vendar pa Occamova britev napeljuje na misel, da so to bili veliko verjetneje študentje kot marsovci.
Matt Ridley, stanujoč v Newcastle-upon-Tyne, je napisal Genom:Biografija človeške vrste.
Gornji tekst je bil objavljen v Scientifi American, August, 2002. Prevod Jure Zupan.
Nadaljnje branje:
Zapis na The Sceptic’s Dictionary
Zbirka slik krogov v žitu avtorice Lucy Pringle
