Eden glavnih izzivov sodobne znanosti je pojasnjevanje delovanja možganov. Raziskave te vrste niso usmerjene samo v končni rezultat, tj. pojasniti kako mislimo, ampak so zanimive zaradi vrste analogij in vmesnih rezultatov, ki vsaj delno pojasnjujejo zapletene in hitre postopke obdelave kompleksnih informacij. Možgani so kljub svoji počasnosti (v primerjavi z digitalnimi računalniki) izjemno hitri pri obdelavi informacij. Načini učenja, načini izločanja informacij, vizualizacija kompleksnih podatkov, asociacija delnih ali popačenih informacij s pravimi, hitro iskanje itd., je samo nekaj primerov o katerih bo tekla razprava. Obdelava kompleksnih informacij bo ponazorjena z različnimi primeri iz geografije, literature, kemije itd.
KLUB ŠKUC, torek 24.10.2000 ob 20:30.
