Veliki zid

Galaktični zid ali Veliki zid je velik, a zelo tanek skupek galaksij. Od Zemlje je oddaljen okoli 200-300 milijonov svetlobnih let, debel le okoli 15 milijonov svetlobnih let, medtem ko se v prečnih smereh razteza na površini nekako 60 x 170 Mpc2 (kvadratnih megaparsekov, en parsek je enak približno trem svetlobnim letom). Njegov obstoj so odkrili v letu 1989, le nekaj let po prvih objavljenih “zemljevidih” vesolja na kozmoloških razdaljah. Do prostorske porazdelitve galaksij so astronomi prišli na sledeči način. Zaradi širjenja vesolja se svetlobi, ki pripotuje do nas od oddaljene galaksije, podaljša valovna dolžina. Z merjenjem rdečega premika lahko nato določimo oddaljenost zvezd tudi na velikih razdaljah. Od tu pa lahko sestavimo 3D sliko porazdelitve mase po vesolju.

Prvi zemljevidi porazdelitve galaksij, ki so jih objavili l.1986, so zelo preseneili astrofizike. Pričakovali so namreč, da bodo na kozmoloških skalah izmerili sorazmerno enakomerno porazdelitev mase. Nasprotno pa so tudi na teh največjih razdaljah opazili strukture. Velike gruče galaksij so urejene v tankih ravninah, kot je npr. nam najbližji Galaktični zid, ali pa so nanizane v tankih nitih. Med njimi nato zevajo velike praznine, v katerih skorajda ni galaksij.

Porazdelitev galaksij v tanki plasti poimenovani Veliki zid. (Vir: M.J. Geller and H.P. Huchra, Science, 246, 897 (1989)).

Da bomo lažje umestili Veliki zid v zaporedje velikih struktur v vesolju, si oglejmo lestvico poimenovanja, od najmanjših pa do največjih enot.

Začnimo pri jatah galaksij. Galaksije navadno najdemo v skupkih, ki jih poimenujemo jate galaksij. Jati v kateri leži naša galaksija pravimo Lokalna jata. Poleg Mlečne ceste jo sestavljajo še spiralna galaksija Andromeda (M31) in nekaj manjših satelitskih galaksij, med njimi tudi Veliki in Mali Magellanov oblak. Jate galaksij delimo na dve skupini. Pravilne jate imajo gostejši centralni del in dobro definirano krogelno simetrično zgradbo. Tipično so velike okoli 1-10Mpc in imajo maso okoli 10¹⁵ sončevih mas. Primer take jate je jata v Berenekinih kodrih. Nepravilne jate nasprotno nimajo dobro definiranega centra, so sicer približno enako velike kot pravilne jate, a imajo maso le okoli 10¹²-10¹⁴ sončevih mas. Primer nepravilne jate je nam bližnja jata v Devici.

Gruče galaksij nadalje tvorijo superjate. Navadno superjate sestavlja nekaj deset jat galaksij in imajo mase okoli 10¹⁶ sončevih. Naša Lokalna superjata ima center v jati v Devici in je sorazmerno majhna, velikosti okoli 15 Mpc. Največje superjate, npr. tista v kateri leži jata v Berenekinih kodrih, se raztezajo tudi okoli 100 Mpc daleč. Sistem superjat nato sestavlja strukturo v vesolju v kateri leži več kot 90% galaksij.

Veliki atraktor: meritve gibanj galaksij preko Dopplerjevega premika nakazujejo na velika kolektivna gibanja galaksij na skalah preko 60 Mpc. V skladu s tem kolektivnim gibanjem se naša galaksija giblje s hitrostjo približno 600 km/s proti oddaljenemu objektu, poimenovanem Veliki atraktor. Le ta leži na razdalji okoli 45 Mpc in ima maso okoli 5×10¹⁶ sončevih mas.

Kot smo že omenili v začetku, superjate tvorijo zelo penasto strukturo v vesolju, z navideznimi opnami in nitmi na katerih ležijo galaksije in praznimi prostori med njimi, kjer najdemo le malo glaksij.

Rezultati CfA survey, ki prikazujejo strukture na velikih razdaljah tja do 150 Mpc, kar je približno 2% razdalje do roba vidnega vesolja. Galaksije so prikazane kot bele pike. Opazimo lahko niti in velike opnaste strukture skupaj z vmesnimi prazninami.

Glej še:
Kolikšno je število galaksij v vesolju?
Kako je definirana razdalja do zvezd?
Galaxy clusters and Large scale structures
Structures ond the largest scales
O standardnem in stacionarnem modelu vesolja
Česa je v vesolju več – mase ali energije?
Zelo kratka zgodovina časa na Kvarkadabri
O vesolju na Kvarkadabri
Kaj je bilo pred prapokom?
Ali točka v središču vesolja miruje?

(Jure Zupan)

-