| Kaj je bilo pred velikim pokom in kaj pred tem in kaj pred tem in kaj še pred tem? |
Z uporabo hipoteze o imaginarnem času je Stephen Hawking našel tudi rešitev za vesolje, ki je v času omejeno, a nima začetka. S kolegi je opazoval, kako se obnaša prostor-čas, če nanj apliciramo kvantne efekte. Računi so pokazali, da med kratkim kraljevanjem kvantne gravitacije zbledi razlika med prostorom in časom. Izkaže se, da lahko takrat čas opišemo kot še eno prostorsko dimenzijo. Izenačenje časa s prostorom omogoči zanimiv trik. Predstavljajmo si mravljo, ki se sprehaja po sferi. Če ji le damo dovolj časa, bo raziskala celotno površino krogle, saj je površina navsezadnje končna. Vendar ni pomembno, koliko časa mravlja tava po krogli, nikoli ne bo prišla do roba. Ta preprosta ilustracija je ključna za razumevanje Hawkingovega dela, saj predstavi geometrijsko telo, ki je končno v razsežnosti, a vseeno nima meje. Izkaže se, da kvantna gravitacija dovoli obliko prostora-časa, ki je omejena, a nima roba. Tako ima lahko vesolje začetek (končno razsežnost v prostoru-času), a ni potrebno, da ima začetno točko v času ali prostoru! Vprašanje, kaj se je dogajalo med nastankom ali prej, postane tako nesmiselno. Hawking razlaga: “Čas preneha biti dobro definirana količina v zelo mladem vesolju, podobno kot smer sever ni dobro definirana na severnem polu. Spraševati se, kaj je bilo pred velikim pokom, je podobno iskanju točke kilometer severno od severnega pola.” Najbolj kontroverzen vidik zamisli o vesolju brez roba je gotovo odvečnost Stvarnika. Hawking neprizadeto ugotovi: “Če je vesolje res samozadostno, nima ne roba ne meje ter ni imelo ne začetka ne konca, potem samo je. Kje je potem še prostor za Stvarnika?”
