Domov Odgovori na vprašanja Astronomska opazovanja

Astronomska opazovanja

Piše:

21. 1. 2000

Kaj je mogoče opazovati z amaterskim teleskopom?

Zanima me astronomija, zato sem kupil manjši (60 mm) Buschnelov refraktor. Pozimi sem lepo videl Jupiter in Saturn (dve skupini obročev), zato mislim, da je moj teleskop kar dober. Zanima me kaj je možno ob normalnih pogojih opazovati s takim teleskopom?

Imam še eno težavo. Zvezdne karte za določeno uro določenega meseca iz revije Proteus ali iz Atlasa Vesolja se nikakor ne ujemajo s tistim kar se takrat dejansko vidi. Domnevam, da je krivda na moji strani.

Če lahko z vašim teleskopom razločite dve vrsti obročev na Saturnu (predvidevam, da je bila povečava kar velika – recimo preko 100x ) to pomeni, da je teleskop kar dober. Pri opazovanju seveda ni pomemben samo objektiv, pač pa tudi okular in stojalo, ki mora biti dovolj kvalitetno. Z refraktorjem te velikosti (goriščna razdalja pri tem niti ni tako pomembna) lahko teoretično opazujete vse Messierjeve objekte (to je skupek 110 razsežnih objektov, ki jih je v letih od 1758 do 1782 določil Francoski astronom Charles Messier, v katalogih pa so označeni kot M-xxx). V praksi to pomeni, da mora biti noč zelo temna, recimo v hribih, brez lune, objekt sam pa mora biti visoko nad obzorjem. Razsutih in kroglastih kopic ni težko opazovati, saj so običajno svetle. Težavnejše je opazovanje difuznih meglic in galaksij, kjer je predvsem pomemben premer objektiva, saj so ti objekti temnejši (svetlost objektov je manjša, ker je svetloba razpršena po večji površini).

Planeti so posladek za vsakega lastnika refraktorja, saj ravno ti dajo najboljšo sliko majhnih objektov. Ob tem velja, da je kvaliteta slike v refraktorju približno enaka kvaliteti slike z dvakrat večjim reflektorjem.

V bistvu priporočam vse objekte, ki so narisani na kartah na sredini revije Spika, pa tudi same karte priporočam, ker so zelo kvalitetne in enostavne za uporabo. Iz njih je narejen tudi atlas neba, ki ga lahko kupite na uredništvu Spike, ga pa tudi toplo priporočam. Karte iz revij oz. Atlasa Vesolja so zgolj informativne, zato niso zelo podrobne, ter kot take niso uporabne za resno opazovanje. Vendar nisem še opazil, da bi bile napačne, le pravilno jih je potrebno brati. Enako kvaliteten kot Spikin atlas je Sky Atlas 2000.0 avtorja W. Tirion-a.

Če pa ste se pripravljeni spustiti v podrobnosti, potem priporočam atlas Uranometria 2000 (avtorjev Tirion, Rappaport, Lovi), kjer je na 473 kartah neba zajeto celotno nebo od severnega do južnega pola. Je zelo natančen in obenem enostaven za uporabo. Poleg pa bi si jaz omislil še Atlas Severnega in Južnega neba, ki ga je izdala Komisija za tisk Fakultete za matematiko in fiziko, saj tam najdete zelo dober katalog vseh najbolj znanih objektov (pa še poceni je).

Mogoče še en nasvet glede opazovanja dvojnih zvezd. Teoretična ločljivost 60mm teleskopa je približno 120/60 = 2 ločni sekundi. V praksi to pomeni, da se bomo ob zelo stabilnem vremenu lahko približali tej vrednosti in dosegli 2-3 ” ločljivosti. To velja, če sta zvezdi zelo podobni. Drugače pa je, če je ena mnogo svetlejša od druge. Tedaj bomo zelo težko ločili komponenti. Predlagam, da opazovalec začne z nezahtevnimi dvojnicami: beta Laboda, beta Lire, Mizar – Alkor, Mizar sam, trapez v M42, potem pa gre na zahtevnejše objekte. Mislim, da bi bil test na epsilon Lire ravno pravi, saj sta epsilon1 Lire 2.3 ” narazen, epsilon2 Lire pa 2.8 ” narazen. Naslednje mesece bo Lira zelo visoko na nebu, tako da bo to idealna priložnost za testiranje.

Glede opazovanj: po Sloveniji je precej astronomskih društev, od primorske do prekmurja, ki organizirajo opazovanja, tudi precej taborov bo poleti, toplo priporočam udeležbo na enem od njih. Informacije pa najlažje dobite kar na spletnih straneh društev samih.

Uporabne povezave:
Online Messier-ov katalog

Nekatera astronomska društva:

Poizkusite pa lahko tudi med rezultati iskanja po slovenskih internetnih straneh.

(Uroš Čotar)