Zakaj je opazovanje sončnega mrka sploh nevarno ?
Pri opazovanju sončne svetlobe brez ustrezne zaščite pride to poškodb predvsem zaradi velike intenzitete in ultravijolične ter infrardeče komponente svetlobe. Na žalost pride do poškodb ravno v rumeni pegi, ki je mesto najostrejšega vida. Optični sistem očesa namreč zbere žarke v rumeni pegi in s tem ustvarja podoben efekt, kot, če z zbiralno lečo na močnem soncu žgemo les ali papir. Rumena pega je v premeru velika le 0.5 mm, poškodbe pa so za ostrino vida lahko usodne. Po podatkih iz nemške revije Spiegel je po delnem mrku leta 1954 imelo okvare vida 57 ljudi, leta 1970 pa je v ZDA oslepelo 145 ljudi. Pri tem sicer ne pride do popolne slepote, ker periferni vid ostane ohranjen. Izgubljen pa je centralni vid, brez katerega nismo sposobni brati, voziti in normalno delovati.
Kakšna je učinkovita zaščita ?
Dovolj varna je le zaščita z očali, ki uporabljajo Mylar folijo. Ta očala v kartonskih okvirih so poceni in povsod dostopna, pomembno pa je, da morajo biti atestirana z oznako CE, priporočamo firmo Zeiss. Varna so tudi očala ali stekla za varilce ki pa morajo imeti oznako 12 ali več. Poudariti je treba, da ima precej očal za avtogeno varjenje oznako 6, zato niso primerna za opazovanje sonca. Kakršnikoli improvizirani filtri kot so sajasto steklo, fotografski filmi, RTG slike in podobno ne preprečijo poškodb.
Informacija, da lahko sončni mrk opazujemo brez zaščite v fazi popolne zatemnitve sicer drži, vendar ga je potrebno jemati s previdnostjo. To je dopustno le, ko je mrk zares popoln. V večini Slovenije to ne bo tako, pa tudi v Prekmurju bo popoln mrk trajal le nekaj deset sekund. Potrebna je še posebna previdnost v fazi, ko se sonce začne kazati izza lunine sence. Pogled v sonce v tej tako imenovani fazi “diamantnega prstana” je za oči še posebno nevaren.
Kakšen je razpon poškodb?
Razpon je odvisen od izpostavljenosti. Lahko pride do začasnega izpada v centralnem delu vidnega polja, ki ga opazimo kot temno liso v smeri pogleda. Moteno je tudi zaznavanje barv. Na mrežnici vidimo drobno zadebelitev v rumeni pegi. Prizadete so fotoreceptorske celice-čepki, ki pa se lahko v primeru blage poškodbe obnovijo. Izboljšanje v odvisnosti od resnosti poškodbe lahko pričakujemo v razponu od nekaj dni pa do nekako 3 mesecev. V primeru hujše poškodbe pa pride do trajne okvare čepkov in trajne izgube centralnega vida. Na mrežnici v teh primerih vidimo temnejšo, ostro omejeno področje v makuli, ki predstavlja stanjšanje mrežnice kjer plasti čepkov praktično ni več.
Kakšna je zdravniška pomoč in ali si prizadeti lahko sam pomaga?
Zdravniška pomoč v primeru poškodbe rumene pege praktično ni možna. Popravilo okvare je prepuščeno naravnim reparativnim procesom v mrežnici, ki so sposobni obnavljanja zunanjih delov fotoreceptorskih celic. Če so celice uničene v celoti, se ne obnovijo in ostanejo trajne lise v vidnem polju.
Prva pomoč je počitek z zaprtimi očmi in kasneje čimmanjše izpostavljanje svetlobi-nujna so temna sončna očala.
Prvi znaki, da je nekaj narobe:
Mrežnica je struktura v očesu, ki ni oživčena z bolečinskimi receptorji, zato poškodba mrežnice s svetlobo ne boli. Povzroča le bleščanje ter tiščanje v čelu. Prvi znak okvare je pojav drobnih temnih lis v smeri pogleda in motnje v zaznavanju barv, ki ne izginejo po nekaj minutah. Lise se lahko pojavijo tudi nekaj ur po poškodbi.
Ali ob neupoštevanju navodil pogosto prihaja do poškodb in ali smo na očesni kliniki pripravljeni na večje število pacientov?
Če navodil ne upoštevamo, do poškodb prihaja pogosto. Edina terapija pa je pravzaprav preventiva in, če je poškodba že nastala, počitek v temi. Na očesni kliniki se nadejamo, da bi s čimboljšim informiranjem javnosti do teh poškodb ne prihajalo. Organizirana je dežurna služba, v primeru večjega števila poškodb jo bomo okrepili z zdravniki, ki so v pripravljenosti.
Ali so pri otrocih razlike?
Da. Očesna leča pri otrocih absorbira manj UV žarkov kot pri odraslih, zato je poškodba lahko hujša. Pomembno je, da se otroci ne zavedajo nevarnosti mrka in ga zato zvedavo opazujejo. Tudi zaščitna očala, ki so namenjena odraslim se otrokom slabše prilegajo, zato je bolje, da otroci sončnega mrka sploh ne opazujejo, oz. morajo biti zaščitni ukrepi resnično zelo vestni. Ker se skozi zaščitna očala razen sonca praktično ničesar ne vidi bodo otroci hoteli gledati nad okvirjem ali bodo očala sneli. Zelo priporočljivo je tudi nositi kape z nadstreškom ali klobuke.
Katere so še rizične skupine?
Bolj so izpostavljeni pacienti po operaciji katarakte (sive mrene), zlasti tisti, ki nimajo vstavljene intraokularne leče. Iz podatkov je razvidno, da so v večjem številu prizadeti tudi uživalci drog. Seveda so bolj izpostavljeni tudi bolniki, ki imajo obolenja mrežnice.
Ali je delni mrk bolj ali manj nevaren od popolnega ?
Delni mrk je mnogo bolj nevaren, ker je količina žarkov pač večja. Pomembno je tudi, da se zaradi teme ob mrku razširi zenica, zaradi česar je mrežnica očesa še bolj izpostavljena. Zelo pomembno je, da bo mrk ravno ob urah, ko je sonce v zenitu in bo količina UV in infrardečega sevanja največja.
Ali draga sončna očala nudijo zadostno zaščito ?
Nikakor ne. Sončna očala so glede na intenziteto svetlobe ob direktnem gledanju v sonce prešibka, predvsem pa prepuščajo preveč infrardečega spektra, ki povzroča termične poškodbe v rumeni pegi.
Ali sončni mrk lahko fotografiramo ?
Fotografiranje ali uporaba daljnogledov brez zaščite je pravzaprav najbolj nevarna, zato tega nikakor ne smemo delati brez zaščite objektiva s folijo Mylar. Sistem leč v fotoaparatu ali daljnogledu namreč zbere še več nevarnih žarkov in poškodba rumene pege je ob tem zelo verjetna. Zelo dobro so ti zaščitni ukrepi opisani v posebni izdaji astronomske revije SPIKA : 11 avgust 1999 – popolni sončen mrk, ki je dostopna povsod, tudi na bencinskih črpalkah.
Ali so ljudje dovolj osveščeni?
Izkušnje kažejo, da tega nikdar ni dovolj. Prav bi bilo, da bi ljudi informirali s posebnimi obvestili na TV, ki je najbolj množičen medij in še posebej opozorili na zaščitne ukrepe otrok. Ukrepe je potrebno objaviti v časopisih in radijskih sporočilih. Koristno bi bilo posebej informirati vrtce. Očesna klinika je ministrstvu za zdravstvo 21.7.1999 že posredovala predloge za zaščitne ukrepe. Predvsem pomembno je vedeti, da terapije ni, da od zdravniške pomoči pravzaprav ni pričakovati izboljšanja in da je preprečitev poškodb odvisna prav od osveščenosti.
Ali je treba takoj k zdravniku za očesne bolezni?
Ker terapije pravzaprav ni, je naglica pravzaprav odveč. Če opazite pojav lise v središču vidnega polja, se umaknite v temo in počivajte z zaprtimi očmi. V kolikor lisa ne bo izginila do naslednjega dne, pojdite k svojemu okulistu, ki bo ocenil težo poškodbe in naročil morebitno testiranje vidnega polja ali druge preiskave.
Doc.dr.Marko Hawlina, dr.med.
Predstojnik katedre za oftalmologijo MF
Ljubljana, 5.8.1999
