Eseji in zgodbe o znanosti

Pripovedujemo zgodbe o nastanku znanosti, ljudeh, ki jo ustvarjajo, naravnih pojavih in zakonitostih, po katerih se ti godijo.

Industrija sreče

Z aplikacijami na pametnih telefonih lahko natančno in podrobno sledimo zelo raznolikim vidikom svojega življenja, ki jim sicer težko namenjamo trajno pozornost. Če postavimo...

Odkritje nove človeške vrste

Ameriški paleoantropolog Lee Berger, profesor na Univerzi Witwatersrand v južnoafriškem Johannesburgu, je v začetku oktobra 2013 kar z oglasom na facebooku in twitterju iskal...

Kdo je lastnik celic in genov našega telesa?

Pri odločanju, kaj dejansko želimo izvedeti o usodi, ki je zapisana v genih, moramo biti zato vedno bolj pazljivi. Svobodno voljo imamo v tem primeru takrat, ko izbiramo, kaj konkretno bomo testirali oziroma pogledali v lastnem genomu. Ko je test izveden, je velikokrat že prepozno.

Abelard in Heloiza

Abelard je veljal za izvrstnega retorika in karizmatičnega učitelja. Na njegova predavanja so se zgrinjale množice radovednih poslušalcev. Bil je prava intelektualna zvezda Evrope in največji učenjak svojega časa. Heloiza je bila prav tako znana po vsej Franciji kot izjemno izobraženo in razgledano dekle z velikim darom za študij. Njuna strastna ljubezenska afera ne bi bila nič posebnega, če se ne bi pisalo leto 1116.

Vojna zapisov: Zakaj digitalno glasbo pravilno sliši le človeško uho?

Nemški profesor akustike Eberhard Zwicker je vrsto let preučeval načine, kako ljudje zaznavamo zvoke. Po mnogih eksperimentih je prišel do pomembnega spoznanja: človeško uho ne deluje po enakih načelih kot mikrofon.

Algoritem, ki napove sodbo sodišča

V prvi polovici 19. stoletja se je francoski filozof Auguste Comte ukvarjal z idejo, da bi družbo preučeval na enak način, kot naravoslovni znanstveniki...

Kako sprememba miselnosti vpliva na fiziologijo telesa

Psihologinja Alia Crum z univerze Harvard je leta 2007 izvedla zanimiv eksperiment, v katerem je sodelovalo 84 sobaric iz sedmih ameriških hotelov. Zanimalo jo...

Časovna zanka svobodne volje

V začetku enaindvajsetega stoletja smo priča hitremu razvoju bioloških znanosti, med drugim tudi področij, ki se ukvarjajo z mehanizmi delovanja možganov. Napredek tehnologije spremljanja...

Rojstvo logike iz krize grške demokracije

Pravila mišljenja oziroma sklepanja so univerzalna in so skupna vsem ljudem. Vendar je do sistematičnega raziskovanja pravilnega in zanesljivega sklepanja prišlo šele relativno pozno v zgodovini.

CRISPR – biotehnologija prihodnosti

Ne zgodi se pogosto, da bi dve najprestižnejši znanstveni reviji, Nature in Science, hkrati zavrnili objavo rezultatov odmevne raziskave, pri čemer bi za svojo...

Ko narava obmolkne

Ne zgodi se pogosto, da bi ena sama knjiga, v kateri so preprosto in razumljivo predstavljena najnovejša znanstvena dognanja, povsem spremenila predstavo, ki jo...

Epigenetika – kar imamo zapisano v genih, ni nujno naša usoda

Če bi molekulo DNK iz celice človeškega telesa povsem raztegnili v dolgo dvojno vijačnico, bi njena dolžina znašala kar dva metra. To je 400.000-krat...

Kako je sredi Ljubljane nastal zametek kitajskega interneta

Leta 1985 so takrat povsem novo stavbo Cankarjevega doma v centru Ljubljane za več kot dva meseca zaprli. Javnost so obvestili, da bodo izvajali redna vzdrževalna dela, v resnici pa se je kulturni hram, ki je bil takrat edina klimatizirana stavba v Ljubljani, v popolni tajnosti začasno spremenil v visokotehnološko tovarno.

Prosojna digitalna prihodnost

Pred nekaj več kot pol milijarde let se je na Zemlji v razmeroma kratkem času pojavilo zelo veliko novih oblik življenja. Nenadnemu izbruhu kreativnosti...

Pri zdravljenju cilj opravičuje sredstva?

Leta 1993 so znanstveniki v medicinski reviji The Lancet objavili izsledke zanimive raziskave, v kateri so primerjali podatke o 28.169 umrlih Američanih kitajskega rodu...

Etična zaveza znanosti

Pri reviji The Economist so oktobra 2013 v osrednjem članku številke z naslovom “How science goes wrong” obravnavali vedno večje težave, s katerimi...

Kako si zdravniki pomagajo pri odločanju?

Ljudje se intuitivno povsem neustrezno odzivamo na informacije, ki so nam podane v obliki verjetnosti. Ko imamo opraviti zgolj z določeno stopnjo možnosti, da...

Resnični Albert Einstein

Ko se je šestnajstletni Albert Einstein želel vpisati na študij fizike in matematike, so ga na Univerzi v Zürichu zavrnili. Čeprav je bil prepričan, da ima že dovolj znanja, da bo lahko uspešno opravil sprejemne izpite in ne glede na mladost normalno študiral, mu komisije na fakulteti ni uspelo prepričati.

Dilema trgovskega potnika

Ko se oziramo nazaj v zgodovino, se nam mnogi nekoč priljubljeni običaji zdijo čudaški. Marsikdaj težko razumemo, kako so lahko naši predniki določene navade...

Zakaj sploh potrebujemo zasebnost?

Ko si je petnajstletni ameriški dijak Blake Robbins leta 2009 sposodil šolski prenosni računalnik, mu ni nihče povedal, da ga bo šola poslej nadzorovala...