Eseji in zgodbe o znanosti

Pripovedujemo zgodbe o nastanku znanosti, ljudeh, ki jo ustvarjajo, naravnih pojavih in zakonitostih, po katerih se ti godijo.

Hrana ni večna vojna med škodljivim in koristnim

Prvo industrijsko pripravljeno otroško hrano, ki naj bi po svoji hranilni sestavi enakovredno nadomestila materino mleko, je sredi 19. stoletja iznašel nemški kemik, baron...

Grofica Ada Lovelace – pionirka računalništva

Danes bi svoja spoznanja predstavil na novinarski konferenci, a ker se je pisalo leto 1833, je matematik Charles Babbage raje priredil domačo zabavo za...

Filmska zvezda, ki je bila v prostem času izumiteljica

Zgodba se sliši skorajda neverjetno: slavna igralka, o kateri časopisi pišejo kot o najlepši ženski na svetu, ima že vrh glave zabav in zvezdniškega blišča, zato se s prijateljem avantgardnim skladateljem tik pred drugo svetovno vojno odloči, da bo razvila daljinsko vodeni torpedo.

Kdo zna najbolje napovedati prihodnost?

Marca 1951 so ameriške tajne službe v varnostnem poročilu zapisale, da obstaja resna možnost (serious possibility) napada vzhodnega bloka na Jugoslavijo. Vodilni analitik Cie...

Država kot glavni motor tehnološkega razvoja

Uspešna izstrelitev prvega umetnega zemeljskega satelita 4. oktobra 1957, ki ga je z izstrelišča Bajkonur v vesolje poslala takratna Sovjetska zveza, je Američane šokirala...

Rojstvo temačnega interneta

Raziskovalni laboratorij ameriške mornarice (US Naval Research Laboratory) velja za elitno znanstveno ustanovo, v kateri so razvili že mnoge, tudi za civilne namene izjemno...

Moč nevednosti in negotovosti

Nekdo vam ponudi denarno nagrado, če iz košare, v kateri je sto kroglic rdeče in črne barve, miže izvlečete rdečo. Ob tem vas sooči...

Ali lahko parazit vpliva na obnašanje ljudi?

Toxoplasma gondii je parazitska pražival, ki pri človeku povzroča toksoplazmozo, eno najbolj razširjenih parazitskih bolezni. Čeprav je toksoplazma enocelični organizem, ima bistveno bolj zapleteno...

Industrija sreče

Z aplikacijami na pametnih telefonih lahko natančno in podrobno sledimo zelo raznolikim vidikom svojega življenja, ki jim sicer težko namenjamo trajno pozornost. Če postavimo...

Odkritje nove človeške vrste

Ameriški paleoantropolog Lee Berger, profesor na Univerzi Witwatersrand v južnoafriškem Johannesburgu, je v začetku oktobra 2013 kar z oglasom na facebooku in twitterju iskal...

Kdo je lastnik celic in genov našega telesa?

Pri odločanju, kaj dejansko želimo izvedeti o usodi, ki je zapisana v genih, moramo biti zato vedno bolj pazljivi. Svobodno voljo imamo v tem primeru takrat, ko izbiramo, kaj konkretno bomo testirali oziroma pogledali v lastnem genomu. Ko je test izveden, je velikokrat že prepozno.

Abelard in Heloiza

Abelard je veljal za izvrstnega retorika in karizmatičnega učitelja. Na njegova predavanja so se zgrinjale množice radovednih poslušalcev. Bil je prava intelektualna zvezda Evrope in največji učenjak svojega časa. Heloiza je bila prav tako znana po vsej Franciji kot izjemno izobraženo in razgledano dekle z velikim darom za študij. Njuna strastna ljubezenska afera ne bi bila nič posebnega, če se ne bi pisalo leto 1116.

Vojna zapisov: Zakaj digitalno glasbo pravilno sliši le človeško uho?

Nemški profesor akustike Eberhard Zwicker je vrsto let preučeval načine, kako ljudje zaznavamo zvoke. Po mnogih eksperimentih je prišel do pomembnega spoznanja: človeško uho ne deluje po enakih načelih kot mikrofon.

Algoritem, ki napove sodbo sodišča

V prvi polovici 19. stoletja se je francoski filozof Auguste Comte ukvarjal z idejo, da bi družbo preučeval na enak način, kot naravoslovni znanstveniki...

Kako sprememba miselnosti vpliva na fiziologijo telesa

Psihologinja Alia Crum z univerze Harvard je leta 2007 izvedla zanimiv eksperiment, v katerem je sodelovalo 84 sobaric iz sedmih ameriških hotelov. Zanimalo jo...

Časovna zanka svobodne volje

V začetku enaindvajsetega stoletja smo priča hitremu razvoju bioloških znanosti, med drugim tudi področij, ki se ukvarjajo z mehanizmi delovanja možganov. Napredek tehnologije spremljanja...

Rojstvo logike iz krize grške demokracije

Pravila mišljenja oziroma sklepanja so univerzalna in so skupna vsem ljudem. Vendar je do sistematičnega raziskovanja pravilnega in zanesljivega sklepanja prišlo šele relativno pozno v zgodovini.

CRISPR – biotehnologija prihodnosti

Ne zgodi se pogosto, da bi dve najprestižnejši znanstveni reviji, Nature in Science, hkrati zavrnili objavo rezultatov odmevne raziskave, pri čemer bi za svojo...

Ko narava obmolkne

Ne zgodi se pogosto, da bi ena sama knjiga, v kateri so preprosto in razumljivo predstavljena najnovejša znanstvena dognanja, povsem spremenila predstavo, ki jo...

Epigenetika – kar imamo zapisano v genih, ni nujno naša usoda

Če bi molekulo DNK iz celice človeškega telesa povsem raztegnili v dolgo dvojno vijačnico, bi njena dolžina znašala kar dva metra. To je 400.000-krat...