Eseji in zgodbe o znanosti

Nobelovec iz Ljubljane, ki je videl veliko v malem.

Človek osupljivih nasprotij, ki je med topniškim ognjem ustvarjal matematične zaklade.

Znanstveno pismeni smo takrat, ko znamo oceniti, kateremu viru strokovnih informacij lahko zaupamo.

Kako je Geoffrey Hinton dosegel preboj v strojnem učenju in si prislužil Nobelovo nagrado.

Kako je AlphaGo šokiral svet in odprl vrata napredni umetni inteligenci.

Vplivni jezuit in učenjak, ki je premaknil reko, a moral nato zbežati iz Ljubljane.

Čustveni odzivi in ideološke razlike močno vplivajo na odnos do okoljskih ukrepov.

Slovenski inženir, ki je postavil temelje raziskovanju vesolja.

Vizionarski baron, ki je Afriko brezžično povezal z Evropo

Živimo v času, ko imamo preprost dostop do več informacij kot kadarkoli prej v zgodovini, hkrati pa postaja vse težje doseči družbeni konsenz o osnovnih dejstvih.

Kako nam je vizionarski astronom približal vesolje in znanost.

O dokumentu MVZI "Komuniciranje znanosti v Sloveniji: pregled in analiza stanja s smernicami in priporočili za izboljšave"

O pogovarjanju s knjigami, demokratizaciji programiranja in razvoju avtonomnih pametnih agentov.

Čeprav je bil dosežen velik napredek pri vključevanju žensk v šport, ostajajo nekatere dileme še vedno odprte.

Primerjava med biološkimi in umetnimi nevronskimi mrežami lahko pripelje do vzajemnega napredka v razumevanju obeh sistemov.

William Sealy Gosset iz Guinnesa je razvil Studentov t-test, ključen za standardizacijo piva in znanstveno analizo majhnih vzorcev.

Zdi se, kot da je umetna inteligenca preskočila nekaj stopenj razvoja, skozi katere je šla biološka evolucija naravne inteligence.

Pomembno je, da se zavedamo, v kakšnem tipu pogovora sodelujemo, in se temu prilagodimo.

Kako stroji izvajajo opravila, za katera se nam zdi, da je zanje treba na neki način tudi misliti?

Kratka zgodovina boja žensk za enakopravnost in emancipacijo v znanosti.