Domov Eseji in zgodbe o znanosti

Eseji in zgodbe o znanosti

Pripovedujemo zgodbe o nastanku znanosti, ljudeh, ki jo ustvarjajo, naravnih pojavih in zakonitostih, po katerih se ti godijo.

Tito in atomska bomba

Jugoslavija je v času hladne vojne v tajnosti razvijala ambiciozen jedrski program z vojaškimi cilji, a ga je v poznih šestdesetih letih opustila.

Življenja pod drobnogledom znanosti

Znanstveniki že petdeset let spremljajo življenje tisoč ljudi iz ene generacije in razkrivajo vzorce, ki oblikujejo človekov razvoj.

Znanost v senci smrti (1942-1948)

Slovenski kemiki v Dachauu in na dachauskih procesih.

Žiga Zois (1747–1819)

Baron, ki je s svojim znanjem, bogastvom in vizijo prebudil slovensko kulturo in znanost.

Balthasar Hacquet (1739–1815)

Skrivnostni razsvetljenski zdravnik in raziskovalec, ki je preučil Kranjsko bolj temeljito kot kdorkoli pred njim, a ostal tujec v očeh ljudstva.

Profesorji iz Rusije v Ljubljani (1920–1945)

Vpliv emigrantov iz nekdanjega Ruskega imperija, ki so zaradi boljševistične revolucije pribežali v Slovenijo, na zgodnji razvoj Univerze v Ljubljani.

Friderik Pregl (1869-1930)

Nobelovec iz Ljubljane, ki je videl veliko v malem.

Jurij Vega (1754-1802)

Človek osupljivih nasprotij, ki je med topniškim ognjem ustvarjal matematične zaklade.

Moja in tvoja znanost

Znanstveno pismeni smo takrat, ko znamo oceniti, kateremu viru strokovnih informacij lahko zaupamo.

Mož, ki je umetno inteligenco naučil misliti

Kako je Geoffrey Hinton dosegel preboj v strojnem učenju in si prislužil Nobelovo nagrado.

Od goja do genov, od igre do znanosti

Kako je AlphaGo šokiral svet in odprl vrata napredni umetni inteligenci.

Gabriel Gruber (1740–1805)

Vplivni jezuit in učenjak, ki je premaknil reko, a moral nato zbežati iz Ljubljane.

Sonaravno upravljanje planeta

Čustveni odzivi in ideološke razlike močno vplivajo na odnos do okoljskih ukrepov.

Herman Potočnik Noordung

Slovenski inženir, ki je postavil temelje raziskovanju vesolja.

Anton Codelli (1875-1954)

Vizionarski baron, ki je Afriko brezžično povezal z Evropo

Paradoks digitalne resnice

Živimo v času, ko imamo preprost dostop do več informacij kot kadarkoli prej v zgodovini, hkrati pa postaja vse težje doseči družbeni konsenz o osnovnih dejstvih.

Kozmična zapuščina Carla Sagana

Kako nam je vizionarski astronom približal vesolje in znanost.

Pomen javne refleksije znanosti

O dokumentu MVZI "Komuniciranje znanosti v Sloveniji: pregled in analiza stanja s smernicami in priporočili za izboljšave"

Znanstvena fantastika, ki postaja resničnost

O pogovarjanju s knjigami, demokratizaciji programiranja in razvoju avtonomnih pametnih agentov.

Mejniki in dileme ženskega športa

Čeprav je bil dosežen velik napredek pri vključevanju žensk v šport, ostajajo nekatere dileme še vedno odprte.