Oznaka: filozofija
Se je znanost rodila 7. marca 1277?
V sestavku poskušamo razumeti kontroverzno tezo Pierra Duhema, da se je moderna znanost rodila že leta 1277, ko je pariški škof Štefan Tempier prepovedal...
Od čutnega izkustva k eksperimentu
Na začetku enaindvajsetega stoletja, sto let po Einsteinovem "čudežnem letu" 1905, ko je z objavo nekaj prelomnih člankov postavil temelje sodobne fizike, se morda...
Opazovanje rojstva novega jezika
Leta 1769 je berlinska akademija znanosti razpisala nagradno vprašanje o problemu izvora jezika, ki se je glasilo tako: »Ali bi bili ljudje, prepuščeni zgolj...
Kako naj vem, da nisi robot?
V virtualnem svetu interneta so identitete velikokrat nejasne. V spletnih klepetalnicah se upokojenci brez težav izdajajo za najstnike, sramežljivi očalarji pa lahko prevzamejo vlogo...
Kaj nam sporočajo kvanti?
Spraševati se, kaj je največje odkritje stoletja ali najpomembnejši izum tisočletja, je na prvi pogled naivno in dolgočasno. Kot da bi lahko iz množice...
Skrivnosti delovanja možganov
Človeški možgani so verjetno najbolj kompleksna struktura v vesolju. Izračunali so, da število vseh mogočih povezav med možganskimi nevroni presega število delcev v poznanem...
Ali obstaja razumni načrt za celotno vesolje?
Na simpoziju o »končni teoriji fizike« v Cambridgeu septembra 2005 je imel Steven Weinberg, nobelovec s teksaške univerze v Austinu, zelo zanimiv otvoritveni govor...
Opičja sodba v Tennesseeju
Leta 1925 si je malo podeželsko mestece Dayton v ameriški zvezni državi Tennessee zagotovilo podobno dvomljivo slavo kot naša Višnja gora. Na tamkajšnjem sodišču...
Znanost in etika (e-poštna razprava članov uredništva)
Temeljni namen e-poštne izmenjave argumentov o aktualni izbrani temi med člani uredništva Proteusa, katere povzetek objavljamo, ni iskanje "pravih" odgovorov ali skupnih stališč, ampak...
Urban Kordeš: Od resnice k zaupanju
Ko so novinarji pokojnega astronoma in popularizatorja znanosti Carla Sagana vprašali za komentar domnevnega odkritja ostankov življenja na Marsu, jim je odgovoril, da "tako...
Aristotel: physis kot udejanjanje zmožnosti
Platon je kot rešitev težavnega razmerja med čutnim in miselnim svetom predlagal obstoj tretje instance (sveta oblik ali idej), katere odslikava naj bi bila...
Giordano Bruno – mistik ali prerok sodobne znanosti?
Giordano Bruno, vsestranski renesančni mislec in filozof, je prvi, ki je po obdobju antike obudil in zagovarjal misel o neskončnosti univerzuma, obstoju mnoštva osončij,...
Platon: delitev sveta na original in kopijo
Če bi vse filozofe razvrstili po vplivnosti oziroma po tem, kakšen odmev so skozi stoletja in tisočletja v razvoju kulture pustile njihove ideje, bi...
Pitagorejci: svet kot harmonija števil
V grški filozofiji narave lahko razločimo dva pristopa k pojasnjevanju pojavov v svetu. Podrobno smo si že ogledali fizikalni naturalistični pristop, ki so ga...
Grški pluralisti in atomisti: novi pristopi k razumevanju narave
Filozofi narave, ki so delovali po Parmenidu (predvsem Anaksagora, Empedokel in atomisti), so želeli na nek način rešiti prvotno idejo miletskih naravoslovcev (da na...
Heraklit, Parmenid in prve kritike grškega naravoslovja
Grška filozofa Heraklit in Parmenid sta se rodila vsak na svojem koncu takratnega grškega sveta. Heraklit je bil doma iz Efeza ob jonskem morja...
Jonski naravoslovci: iznajdba pojma narave
Grška filozofija narave še zdaleč ne predstavlja enotnega toka napredovanja znanja. Grobo bi filozofijo narave pred Platonom lahko - po klasičnem delu Jonathana Barnesa...
Geslo “čas” za nastajajoči filozofski slovar
A. Etimologija in tujejezične ustreznice filozofskega termina čas . Etimologija besede čas ni jasna. B. Definicija oz. opis filozofskega termina I. splošna definicija oz....
Bodo stroji pričeli razmišljati kot ljudje?
Mišljenje je zapleten proces in stroji, ki nam pomagajo k boljšemu razumevanju te zapletenosti, nosijo ime inteligentna orodja. Ljudje smo spontano razvili zapletene metode...