Knjiga Kvarkadabra gre v kino je delo skupine znanstvenikov mlajše generacije, ki raziskovalno delujejo na področju naravoslovnih znanosti in filozofije. Njihovo pisanje lahko označimo kot diskurz, ki k vrednosti modernega naravoslovja pristopa s humanistično odprtostjo in prepričanjem, da obstaja povezava med zapletenim svetom sodobne znanosti in vsakdanjim svetom, ki nas obkroža. Knjiga je sestavljena kot zbirka esejev o filmih, v katerih avtorji skozi filmske zgodbe predstavljajo aktualna spoznanja in odprta vprašanja sodobne znanosti. Avtorji obravnavajo znanstvena vprašanja, s katerimi se sooči filmska zgodba, z vso resnostjo in jih interpretirajo kot prave teoretske probleme, pri tem pa se izognejo strogo znanstvenemu jeziku in izberejo jezik in slog, ki je razumljiv tudi za bralca brez poglobljenega naravoslovnega znanja. Da bi bili prikazi problematike sodobne znanosti še jasnejši in nazornejši, je knjiga obogatena s skicami, fotografijami in stvarnim kazalom.
Iz predgovora (Marcel Štefančič, jr.)
Zakaj računalniki, ki so v filmih vsemogočni, samega filma ne morejo gledat? Zakaj je to, kar se dogaja v našem telesu, boljši akcijski film od akcijskih filmov, v katerih nastopa Arnold Schwarzenegger? Zakaj akcijski junaki nimajo musklfibra? Kako filmi razrešujejo svoj razkol med vednostjo in verovanjem, med znanostjo in teologijo? Zakaj so časovni stroji bolj resna znanost, kot mislijo filmi? Zakaj bi vse nerešljive revolveraške konflikte v filmih rešilo poznavanje kvantne fizike? Pri kateri temperaturi umrejo sanje in filmi? Zakaj so filmski zvezdniki bolj nevarni od jedrskih reaktorjev? Zakaj filmi ne razumejo srca? In seveda – zakaj so z znanstvenega vidika najbolj avtentični prav tisti filmski prizori, ki so videti najbolj za lase privlečeni? Ali bolje rečeno, znanstveniki odkrijejo to, kar je odkril Galileo: Film se giblje!
Pisci: Sašo Dolenc, Jure Zupan, Gregor Zupančič, Matjaž Ličer, Petra Malovrh, Marko Žnidarič, Alenka Čopič, Samo Kreft, Jana Kolar, Luka Omladič, Jure Derganc, Andreja Mošet Zupan, Marko Kreft, Robert Zorec, Tomaž Accetto, Daniel Svenšek, Luka Vidic
Predgovor: Marcel Štefančič, jr.
Uredila: Sašo Dolenc in Luka Omladič
Uvodnik
Gledanje filmov ni nujno zgolj zabava. V kinu se lahko zelo veliko tudi naučimo. A ne samo o medčloveških odnosih, ampak tudi o tako resnih stvareh, kot je sodobna znanost. Kvarkadabra je že od svoje ustanovitve pred nekaj manj kot desetletjem trdno prepričana, da resna znanost in zabava nista dve oddaljeni skrajnosti, katerih presek je prazna množica. Prav nasprotno. Kvarkadabra se najbolje počuti prav v tem preseku znanosti in pop kulture. To svoje prepričanje smo že ob ustanovitvi zapisali tudi v prvi aksiom Kvarkadabre:
»Kvarkadabra verjame v čar znanosti. Povedati vam hočemo, da naravoslovna znanost ni skrivna umetnost, dostopna le redkim posvečenim. Je spoznavanje narave, ki nam je vselej blizu in jo vsi živimo, zato, menimo, jo vsi lahko razumemo. Smo tolmači znanosti za tiste, ki njenega jezika morda ne govorijo tekoče, a želijo, hočejo razumeti njegov smisel. Na naših straneh na svetovnem spletu ne podučujemo, temveč pripovedujemo: zgodbo o nastanku znanosti, o ljudeh, ki so jo ustvarjali, o naravnih pojavih in o zakonitostih, po katerih se ti godijo.«
Že kmalu po oddaji rokopisa naše prve knjige »Zakaj je nebo modro? – Začasni odgovori na večna vprašanja, Krtina 2004«, ki je pri bralcih doživela zelo lep sprejem in je bila že trikrat ponatisnjena, smo se odločili, da se takoj lotimo novega knjižnega projekta. Za naš spletni časopis za tolmačenje znanosti (www.kvarkadabra.net) smo napisali že veliko sestavkov, ki so se bolj ali manj navezovali na filme, tako da odločitev, da bo nova knjiga povezovala znanost s filmi, ni presenečenje.
V knjigi »Kvarkadabra gre v kino« smo združili dve vrsti člankov o znanosti in filmih. V prvem sklopu, ki smo ga poimenovali »Filmi pod mikroskopom«, skozi oči naravoslovcev podrobno seciramo posamezne filme in pojasnjujemo znanost, ki se skriva v zgodbah in filmskih prizorih. V drugem sklopu sestavkov pa so filmi praviloma le iztočnice za najrazličnejša razmišljanja o znanosti in znanstvenikih, ki so se nam porodilia v glavah, ko smo zapuščali kinodvorane in smo bili še močno pod vtisom filmskih prizorov.
Preden obrnete list in vstopite v skrivnostni svet znanosti in filmov, naj vam zaželimo le: »May the Force be with you.«
Kvarkadabra, Ljubljana, oktober 2006
V medijih:
Ženja Leiler, Delo, Kultura, 7. 3. 2007:
Konec devetdesetih je skupina študirajočih fizikov, ki jih je zanimala »povezava med zapletenimi enačbami« in »vsakdanjim svetom okoli nas«, ustanovila Kvarkadabro, spletni časopis za tolmačenje znanosti (www.kvarkadabra.net). Ta je kmalu postal prizorišče vprašanj tipa, kako je nastalo vesolje, kolikšna je masa fotona, ali ima čas hitrost …, ki so jih zastavljali »laiki«, nanje pa so potrpežljivo in predvsem razumljivo odgovarjali mladi študenti – znanstveniki.
Živahna debata, ki je se poleg naravnih pojavov lotila tudi najnovejših hipotetičnih odkritij v svetu osnovnih delcev in spekulacij o usodi vesolja, se je kmalu iz virtualnega sveta razširila v fizični prostor ljubljanske galerije Škuc. Člani Kvarkadabre pa so začeli sodelovati še pri nastajanju televizijskih oddaj. To je bil začetek.
Leta 2004, ko so študentje že postajali doktorji znanosti, so izbor 119 vprašanj in odgovorov s spletne strani zapakirali v knjigo Zakaj je nebo modro? – Začasni odgovori na večna vprašanja. Ta knjiga, ki je izšla pri založbi Krtina, je pomenila osvežujočo domačo komunikacijsko deblokado med posvečeno znanostjo in njeno vsem razumljivo razlago. Nič čudnega torej, da se je projekt Kvarkadabra znašel med letošnjimi nominiranci za evropske nagrade descartes (podeljene danes v Bruslju), in sicer v kategoriji inventivnih aktivnosti za znanstveno komunikacijo.
Kvarkadabrovci so nedavno predstavili še svoj drugi zbornik – Kvarkadabra gre v kino – Eseji o znanosti na filmu in v življenju, ki ga je prav tako založila Krtina. Sedemnajst avtorjev se je potopilo v svet filma in ga vzelo za izhodišče svojih razprav o znanosti. V prvem sklopu knjige pisci analizirajo posamezne filme in pojasnjujejo znanost, ki jih skrivajo zgodbe in prizori, v drugem pa so filmi večinoma »izgovor« za zelo raznolika razmišljanja o sodobni znanosti. Marcel Štefančič, jr., v uvodni besedi pravi, da avtorji iščejo odgovore na vprašanja, kot so, »zakaj računalniki, ki so v filmih vsemogočni, samega filma ne morejo gledati? Zakaj je to, kar se dogaja v našem telesu, boljši akcijski film od tistih, v katerih nastopa Arnold Schwarzenegger? /…/ Kako filmi razrešujejo svoj razkol med vednostjo in verovanjem, med znanostjo in teologijo?« Kvarkadabra vztraja v preseku znanosti in popularne kulture, prav na polju poljudne znanosti pa vidi tudi odličen teren za samorefleksijo »trde« znanosti same.
Samo Rugelj, Premiera 137, 7. februar 2007:
Pri spletnem časopisu Kvarkadabra, ki tolmači znanost, kljub nekaj tisoč obiskovalcem, ki dnevno pridejo na njihovo spletno stran, nimajo težav s tem, da bi svoje tekste objavili še v realni, fizični obliki. Po zborniku znanstvenih odgovorov na različna vprašanja Zakaj je nebo modro? izpred dveh let so udarili z novo knjigo, ki bo navdušila tako filmoljubce kot (zgolj) ljubitelje znanosti. V njej so v prvem delu pogledali v nedrja posameznih filmov (ali posameznih filmskih žanrov, recimo borilnih veščin), da bi ugotovili, kako (ne)realističen je bil filmski prikaz sicer eksaktne naravoslovne logike. V drugem delu je film zgolj izhodišče za širše razmišljanje o kakem širšem znanstvenem področju. Knjiga je na slovenskem filmskopublicističnem področju vsekakor izviren in dobrodošel prispevek k malce drugačnemu spoznavanju filmov.
Darjo Hrib & Borut Omerzel, Playboy.si april 2007:
Zakaj je to, kar se dogaja v našem telesu, najboljši akcijski film? Zakaj akcijski junaki nimajo musklfibra? In zakaj bi vse nerešljive revolveraške konflikte rešilo poznavanje kvantne fizike?
Na Slovenskem imamo (upravičeno) silno uspešno Kvarkadabro (www.kvarkadabra.net), ki tolmači znanost in ima nekaj tisoč obiskovalcev na dan. Pred dvema letoma so nas kvarkadabrovci razsvetlili z zbornikom znanstvenih odgovorov na različna vprašanja Zakaj je nebo modro?, zdaj pa so filmoljubce in ljubitelje znanosti pretresli z eseji o znanosti na filmu in v življenju.
Ja, KVARKADABRA GRE V KINO je mojstrovina! In med drugim tudi knjiga, ki najbolje podpira šolskega ministra v propagiranju naravoslovnega študija med mladimi! (Zato, prosvetni minister, Kavarkadabri namenite pošteno dotacijo!)
Sami pravijo, da je »Kvarkadabra že od svoje ustanovitve pred nekaj manj kot desetletjem trdno prepričana, da resna znanost in zabava nista dve oddaljeni skrajnosti, katerih presek je prazna množica. Prav nasprotno. Kvarkadabra se najbolje počuti prav v tem preseku znanosti in pop kulture. To svoje prepričanje smo že ob ustanovitvi zapisali tudi v prvi aksiom Kvarkadabre: ‘Kvarkadabra verjame v čar znanosti.’«
V knjigi so združili dve vrsti člankov o znanosti in filmih. V prvem sklopu, ki so ga poimenovali Filmi pod mikroskopom, skozi oči naravoslovcev podrobno secirajo posamezne filme in pojasnjujejo znanost, ki se skriva v zgodbah in filmskih prizorih. V drugem sklopu pa so filmi praviloma le iztočnice za najrazličnejša razmišljanja o znanosti in znanstvenikih, ki so se jim porodila v glavah, ko so zapuščali kinodvorane in bili še močno pod vtisom filmskih prizorov.
Med drugim boste, kakor je v predgovoru zapisal Marcel Štefančič, jr., izvedeli, zakaj računalniki, ki so v filmih vsemogočni, samega filma ne morejo gledati; zakaj je to, kar se dogaja v našem telesu, boljši akcijski film od akcijskih filmov, v katerih nastopa Arnold Schwarzenegger; zakaj akcijski junaki nimajo musklfibra; kako filmi razrešujejo svoj razkol med vednostjo in verovanjem, med znanostjo in teologijo; zakaj bi vse nerešljive revolveraške konflikte v filmih rešilo poznavanje kvantne fizike; zakaj so z znanstvenega vidika najbolj avtentični prav tisti filmski prizori, ki so videti najbolj za lase privlečeni …
Kot pravijo kvarkadabrovci, preden začnete brati: »May the Force be with you.«