Vesoljska agencija Nasa mora na podlagi mednarodnega vesoljskega dogovora, ki je bil sklenjen leta 1967, delovati v skladu s planetarno zaščito. To pomeni, da morajo pri načrtovanju medplanetnih misij stremeti k preprečevanju biološke kontaminacije tarčnega planeta in tudi Zemlje.
Za to je pri Nasi odgovorna Služba za planetarno zaščito in njihovi uradniki skrbijo, da vesoljske odprave ne prenašajo zemeljskih organizmov ter organskih delcev na druge planete in da vesoljska plovila, ki se nameravajo vrniti na Zemljo, ne prinesejo na svoji površini vzorcev z drugih planetov ali teles sončnega sistema. Tako je mogoča zaščita pred neznanimi organizmi iz vesolja in tudi ohranjanje naravnega okolja na drugih planetih.
Sestavljanje Nasinih vesoljskih plovil poteka v čistih prostorih
Po trenutnih pravilih Nase mora biti število mikroorganizmov, ki jih prenesejo v vesolje z vsako vesoljsko misijo, dovolj majhno, da je verjetnost za kontaminacijo le enkrat na vsakih 10.000 vesoljskih misij. Zato morajo vsa vesoljska plovila skozi zahtevne postopke dekontaminacije. Nasini inženirji jih sestavljajo v t.i. čistih prostorih, kjer je zrak zaradi številnih filtrov tako čist kot v operacijski dvorani, vsi zaposleni pa nosijo zaščitne kombinezone, pokrivala in očala.
Če kakšen mikroorganizem vseeno uide v čiste prostore, tam ne bo preživel zaradi pomanjkanja hranil in vode ter tudi zato, ker vse delovne površine, stene in tla nenehno čistijo z alkoholnimi topili, ki so smrtonosna za mikroorganizme. Inženirji prav tako dekontaminirajo vse sestavne dele vesoljskih plovil. Tiste sestavne dele, ki lahko prenesejo visoke temperature, sterilizirajo s segrevanjem na 112°C, temperaturno občutljive sestavne dele pa izpostavijo pari vodikovega peroksida ali etilen oksida oziroma jih izpostavijo sevanju gama.
Bakterije preživijo v čistih prostorih, ker se prehranjujejo čistili
Navkljub temu je površine nemogoče popolnoma sterilizirati. Pri Nasi so identificirali mikroorganizme, ki lahko preživijo trdovratne dezinfekcijske postopke – med njimi so najpogostejše bakterije iz rodu Acinetobacter. Gre za mikroorganizme, ki jih običajno najdemo v tleh in vodi, vendar so nenavadno odporne proti visokim temperaturam (do 80°C) in tlaku, sevanju, suši ter tudi proti določenim kemijskih agensom.
Bakterije rodu Acinetobacter so izolirali s površine vesoljskega plovila Mars Odyssey, s površine tal čistega prostora, v kateri so sestavljali robotsko vesoljsko plovilo Phoenix, ki je bilo del odprave na Mars, z zunanje površine Mednarodne vesoljske postaje in celo iz pitne vode na Mednarodni vesoljski postaji.
Raziskovalec Rakesh Mogul s kalifornijske univerze je ugotovil, da lahko bakterije rodu Acinetobacter preživijo v čistih prostorih zato, ker se lahko prehranjujejo z dezinfekcijskimi produkti, ki jih uporabljajo za sterilizacijo prostorov. Kot glavni vir hranil v tem primeru uporabijo etanol, čigar ogljik izkoristijo za izdelavo molekule DNK, proteinov in drugih nujnih molekul. Za svojo rast lahko v ekstremnih razmerah poleg etanola uporabljajo celo izopropil alkohol, ki je glavna sestavina čistila za dezinfekcijo površin čistih prostorov in Kleenol 30, detergent za čiščenje tal, preživijo pa celo tretiranje z vodikovim peroksidom, ki je sestavina belila.
Za bakterije velja, da ob pogosti uporabi sredstev za njihovo uničenje (npr. antibiotiki, dezinfekcijska sredstva), te razvijejo odpornost proti njihovemu delovanju. Strokovnjaki Nasi svetujejo uporabo različnih topil za dezinfekcijo, saj tako bakterije težje razvijejo odpornost proti določenemu dezinfekcijskemu sredstvu.
Literatura
- Yong Ed, 2018. Bacteria survive in NASA’s clean rooms by eating cleaning products. The Atlantic.
- Nasa Office of Planetary Protection.
