Deborah Blum, dobitnica Pulitzerjeve nagrade za poročanje o znanstvenih temah in direktorica programa znanstvenega novinarstva na MIT, ki se te dni na povabilo ARRS mudi v Ljubljani, nam je na svojih predavanjih in delavnicah posredovala veliko zanimivih in pomembnih informacij.
Med drugim je povedala, da na MIT vsakega študenta že v okviru rednega študijskega programa urijo v veščinah komuniciranja s širšo javnostjo. Prav tako morajo naravoslovci in tehniki obvezno obiskovati nekaj humanističnih in družboslovnih študijskih predmetov, humanisti pa nekaj naravoslovnih, ker se zdi vodstvu univerze pomembno, da imajo njihovi diplomanti ne le dobro znanje s svojega strokovnega področja, ampak tudi solidno razumevanja družbe in okolja, v katerem delujejo. Motivacijski slogan univerze je, da s svojim delom spreminjajo svet na boljše. Da lahko to počnejo, morajo imeti seveda dober pregled nad problemi človeštva in znati kritično razmišljati tudi o svoji znanstveni panogi.
Rdeča nit nagovorov predstavnikov našega ministrstva za znanost in agencije za raziskovanje pred nastopi profesorice Blum je bila, da v Sloveniji podpiramo le vrhunsko znanost. Sporočilo tega, kar nam je povedala predavateljica z MIT, pa je, da je bistveni del odlične znanosti tudi odličnost v njenem komuniciranju s širšo javnostjo. Predstavljanje idej v obliki, da jih lahko razumejo tudi tisti, ki nimajo predznanja in ne poznajo strokovnega žargona, nima le velikega družbenega pomena, ampak služi sami znanosti tudi kot osnova za zelo potrebno samorefleksijo. Medsebojne razprave med raziskovalci različnih ved in področij, ki si ne delijo skupnega žargona, so pomemben del same znanosti. Morda je čas, da bi ta spoznanja, ki jih vrhunske svetovne univerze in najbolj razvita znanstvena okolja že dlje časa poznajo, v večji meri prenesli tudi v naše kraje.
Deborah Blum je bila zvečer gostja v televizijski oddaji Odmevi. Povzeli smo nekaj odlomkov iz pogovora, ki ga je vodil Igor Bergant. V celoti si lahko posnetek ogledate v arhivu RTV Slo: Deborah Blum in poročanje o znanosti.
Bergant: Ste svetovna avtoriteta na področju znanstvenega novinarstva. Kaj je pri znanstvenem novinarstvu najbolj pomembno v tem zanimivem svetu lažnih novic in populizma v politiki?
Blum: Za znanstvenika je zelo pomembno, da sodeluje pri javni razpravi. (V ZDA) imamo čudovito skupino izurjenih znanstvenih novinarjev, toda v primerjavi z ogromnim številom znanstvenikov smo manjšina. Znanstveniki morajo javnosti sami pokazati, kaj delajo. Zato potrebujejo integriteto, saj jim morajo ljudje zaupati. Ko se ljudje sprašujejo, kaj je v znanosti resnično in kaj ne, morajo čutiti zaupanje do tega, kar jim povedo strokovnjaki. …
Bergant: Kaj pa lahko znanstvena skupnost naredi za to, da bi dosegla javnost?
Blum: Mislim, da se mora znanstvena skupnost odpreti javnosti. Med znanstveniki potekajo čudovite razprave, in za to so nagrajeni. Niso pa nagrajeni, kadar izstopijo iz svoje skupnosti in svoja dognanja sporočijo javnosti. To lahko vključuje srečanje z ljudmi, nastop na televiziji, članek, ki ga objavijo v časopisu, ali pisanje bloga. Danes imamo veliko možnosti. Številni znanstveniki si tega želijo, jaz pa si želim, da bi znanstvena skupnost pogosteje nagrajevala znanstvenike za komuniciranje z javnostjo. Prepogosto znanstvenike obtožujejo, da oglašujejo sami sebe, kadar preveč izstopajo. Želimo si, da jih ne bi slavila le javnost, ampak tudi njihovi kolegi. Mislim, da se bo to spremenilo.
STAkrog: Dnevi komuniciranja znanosti z velikim odzivom raziskovalne in medijske skupnosti
