Crowdfunding za znanstvenike

Piše:

5. 6. 2017

Če je kdaj obstajalo obdobje, ki bi ga lahko imenovali zlati časi znanosti, se je – če ne prej – gotovo končalo z globalno finančno krizo po letu 2009; Slovenija pri tem ni izjema. Da ne bom prelivala črnila po nepotrebnem, bi namesto uvoda v ta prispevek bralce napotila na nedavni pogovor na Radiu Prvi, v katerem lahko izveste, kaj vse je botrovalo trenutni krizi slovenske znanosti (začenši z vpisom fiskalnega pravila v ustavo).

Zdaj, ko so težave tu, se moramo znanstveniki z njimi spopasti, kakor vemo in znamo, medtem ko čakamo na boljše čase. Eden od načinov, kako prebroditi pomanjkanje financ, je tudi znanstveni crowdfunding, ki izvira iz Amerike in ima v tujini že nekajletno tradicijo. Uspešen primer pri nas mi ni znan* – če zanj ve kdo od bralcev, naj prosim pusti komentar pod prispevkom.

Po denar v javnost namesto na državne razpise

Crowdfunding je razpršen način zbiranja denarja, najpogosteje preko namenskih platform ali kar družabnih omrežij, kjer vsak donator prispeva majhen znesek. Najbolj znani splošni crowdfunding platformi sta ameriška Kickstarter in Indiegogo, v Sloveniji Adrifund, znanstvenikom pa so na voljo specializirane strani, med drugimi Experiment, Crowd.Science in SciFund Challenge. Znanstvene crowdfunding platforme delujejo tako, da raziskovalci na spletu objavijo idejo za raziskovalni projekt v obliki zgodbe ali kratkega videa. Zbiranje denarja običajno poteka po principu vse ali nič – če projekt do vnaprej postavljenega roka ne dobi dovolj prispevkov, se denar vrne donatorjem. Nekatere strani omogočajo, da prejemnik obdrži denar ne glede na to, kolikšen znesek je zbral do roka. Zbrane vsote po znanstvenih merilih niso visoke, v povprečju znašajo manj kot 10.000 USD, platforme pa kot provizijo obdržijo 8–10 % zneska.

Crowdfunding gotovo ne more nadomestiti financiranja znanosti s strani države, vendar je lahko uporabno orodje za financiranje manjših projektov ali opreme, za katere projektne prijave na državnih razpisih ne bi bile dovolj kompetititvne. Primeri so preliminarne študije, temeljne raziskave na zelo nišnih znanstvenih področjih, manjši projekti raziskovalcev na začetku kariere (npr. dodiplomskih, podiplomskih in podoktorskih študentov) ter znanost v državah v razvoju, kjer je državno financiranje še bolj omejeno kot drugod po svetu.

Pozitiven stranski učinek crowdfundinga je neposredna predstavitev znanstvenih projektov javnosti ali celo vključevanje neznanstvenikov v eksperimente (t.i. citizen science). Poleg tega crowdfunding zaobide neprijetno vprašanje, ali gre s financiranjem znanosti davkoplačevalski denar v prave roke, s katerim se nas dvomljivci v kriznih časih tako radi lotevajo.

Zgodbe o uspehu

Na crowdfunding platforme se obračajo znanstveniki z vsega sveta – med katerimi prednjačijo Američani – in z najrazličnejših institucij, od manjših raziskovalnih inštitutov in muzejev do najprestižnejših univerz. Z njihovo pomočjo so raziskovalci lahko na primer:

Nadaljevali obstoječe delo – okoljska toksikologinja Myra Finkelstein z UC Santa Cruz se je obrnila na platformo Experiment, da bi pridobila denar za raziskavo, ali so vedno pogostejši pogini ameriških ujed posledica zastrupitve s svincem. Kljub dolgoletnim izkušnjam s tega področja in številnim znanstvenim publikacijam je bila neuspešna pri iskanju drugih državnih ali zasebnih finančnih virov.
Začeli nove raziskave – Nevladna organizacija The Beckley Foundation iz Velike Britanije je v sodelovanju z Imperial College London preko (zdaj že neaktivne) platforme Walacea zbrala skoraj 80.000 USD za prvo raziskavo vpliva LSD na možgane s pomočjo funkcijske magnetne resonance.
Kupili raziskovalno opremo – raziskovalna skupina Costela C. Darieja z Univerze Clarkson je s pomočjo platforme RocketHub zbrala denar za nakup programske opreme za analizo podatkov masne spektrometrije, ki bo omogočila identifikacijo biomarkerjev pri motnjah avtističnega spektra.
Izvedli projekte, ki bi drugače težko dobili financiranje – znanstveniki z Max Planck Institute for Molecular Genetics so preko platforme Experiment zaprosili za denar za kemikalije, da bi v prostem času sekvenirali genom mačje spletne zvezde z imenom LilBub, ki je nosilka zanimivih mutacij.

Z razcvetom crowdfundinga se lahko pojavi tveganje, da se bo financiranje znanstvenih raziskav sprevrglo v tekmo v priljubljenosti. Financiranje se v prihodnosti lahko prevesi v prid projektov z najprivlačnejšimi predstavitvenimi videi, ki bodo pritegnili največ pozornosti, a ne bodo nujno v sorazmerju s kvaliteto raziskovalne ideje.

Ali je znanost, financirana preko crowdfundinga, legitimna?

Čeprav znanost dandanes večinoma podpirajo državni proračuni, pogled v zgodovino razkrije, da ni bilo vedno tako. Še na začetku 20. stoletja so v ZDA večino znanstvenih projektov financirale človekoljubne organizacije, kot sta Rockefeller Foundation in Carnegie Institution. Preobrat se je zgodil z drugo svetovno vojno, ko je ameriška zvezna vlada podprla raziskave v zvezi z radarjem in atomsko bombo. S koncem hladne vojne na začetku devetdesetih let se je rast sredstev za znanost ustavila, v zadnjih letih pa je prišlo do zloglasnih finančnih rezov. Tako ne preseneča, da so se ameriški znanstveniki po sredstva ponovno odpravili med zasebne donatorje, njihovemu zgledu pa začenja slediti preostali svet.

Večina ljudi, ki išče sredstva preko crowdfunding platform, je uveljavljenih znanstvenikov, čigar delo bo na koncu podvrženo enakim recenzijskim postopkom kot državno financirane raziskave. Tudi če na crowdfunding platforme zaidejo slabo zasnovani projekti, je torej verjetnost, da bodo prišli do objave, majhna. Navsezadnje pa se večina prošenj za crowdfunding meri v nekaj tisoč ameriških dolarjih, kar je le delček tipičnih projektnih sredstev, ki jih na razpisih podeljujejo državne agencije.

Nasveti za uspešno crowdfunding kampanjo

Zmotno bi bilo misliti, da je crowdfunding lažji način za pridobivanje raziskovalnih sredstev od državnih projektov; je le drugačen. Zasnovati je potrebno kampanjo, oglaševati raziskovalno idejo z multimedijskimi vsebinami, predvsem pa novico razširiti v javnost. Na platformi Experiment, na primer, morajo poleg tega projekti pred objavo skozi notranji recenzijski postopek. Do zagona jih pride le 15,5 % in manj kot polovica teh doseže donacijski cilj, kar na koncu pomeni približno 7 % uspešnost.

Po mnenju Dr. Jeanne Garbarino, ki se na Univerzi Rockfeller ukvarja s komunikacijo znanosti, so štirje ključni elementi uspešne crowdfunding kampanje:

privlačna zgodba, ki javnosti pojasni, zakaj je raziskava pomembna in kako bo koristila širši skupnosti;
učinkovita oglaševalska kampanja, ki vključuje predstavitveni video ter angažira čim več informacijskih kanalov, vključno z družabnimi omrežji in klasičnimi mediji;
nagrade za donatorje, kot so npr. javne zahvale ali vključevanje v raziskavo (v kolikor je to mogoče);
davčna olajšava za donacijo.

Jai Ranganathan, ustanovitelj platforme SciFund Challenge, pa k temu dodaja, da je crowdfunding najuspešnejši kot del raziskovalčeve socialne mreže, saj mu bodo ljudje bolj verjetno donirali denar zaradi osebne povezave kot zaradi znanstvene ideje same. Zato je ključno vzpostaviti predhodne povezave s potencialnimi donatorji kot del komuniciranja znanosti, npr. preko spletnih dnevnikov, družabnih omrežij ter javnih predavanj.

Še nekaj dodatnih napotkov lahko najdete v člankih, objavljenih v Trends in Ecology & Evolution in PLOS Biology.

*Trenutno je na platformi Experiment odprt projekt Polone Pengal in Blaža Cokana na temo vedenjskih razlik med soško postrvjo in šarenko (op. a., 13. 6. 2017).