V petek 2.12.2016 je na Ministrstvu za znanost potekal zanimiv celodnevni dogodek (Western Balkans Regional ERC Event) na katerem so zainteresiranim raziskovalcem z Zahodnega Balkana predstavili možnosti financiranja preko shem Evropskega raziskovalnega sveta ERC. Podobnih dogodkov je bilo pri nas sicer že veliko, a tokratni je bil v marsičem poseben.
Uvodno predavanje je imel francoski matematik in trenutni predsednik ERC Jean-Pierre Bourguignon. V svoji prezentaciji, ki bo skupaj z drugimi kmalu na voljo tudi na spletni strani dogodka, je predstavil podrobno statistiko do sedaj financiranih raziskav. Kot zanimivost je omenil, da je najstarejši raziskovalec, ki je nedavno dobil projekt za znanstvenike na začetku kariere, star kar 66 let. Gre za nekega mornarja, ki se je po končani morjeplovski karieri odločil, da bo naredil še doktorat. Potem je dobil še “prelomno idejo” za raziskavo, kakršne iščejo in podpirajo pri ERC, in prepričal recenzente, da so ga podprli. Menda gre za idejo, ki je povezana z zemljevidi, s čemer se je ukvarjal že kot mornar.
Glede na to, da je šlo za regionalni dogodek na Balkanu, je predsednik ERC pokazal tudi kar nekaj grafov, ki naj bi dokazovali, da razmeroma slab izkupiček raziskovalcev s tega teritorija na razpisih ERC ni posledica pristranskosti ocenjevalcev, ampak izvira iz težav lokalne znanosti. Korelacija med uspehom posameznih držav na ERC razpisih in količino nacionalnih sredstev, ki jih država namenja za znanost, je bila res očitna. Prav tako kot tudi korelacija med številom ERC projektov in visokocitiranimi rezultati raziskav. (Izvedeli smo tudi, da je iz Slovenije do sedaj na Evropski raziskovalni svet prispelo že 300 predlogov projektov, odobreni so bili pa samo trije.)
Raziskovalci iz različnih držav regije so ob teh zaključkih predsedniku ERC vseeno predlagali, da bi morda veljalo vsaj poskusiti, da se predlogi projektov ocenjujejo tako, da recenzent ne ve, kdo je avtor ideje in od kod prihaja. Če gre pri ERC v resnici zgolj za vrhunske ideje, bi se morali s tem predlogom brez problemov strinjati. A se žal ne. Predstavniki ERC so tovrstne ideje o ločenem vrednotenju raziskovalcev in njihovih idej, ki so bile večkrat ponovljene, preprosto preslišali.
Zanimiva je bila tudi predstavitev prve uspešne kandidature za ERC projekt iz Srbije. Arheologinja Sofija Stefanović je povedala, da je idejo za projekt dobila na kongresu v Ljubljani. Tu so jo kolegi tudi prepričali, naj kandidira, čeprav je bila prepričana, da nima nobenih možnosti za uspeh. Njena zgodba je zanimiva tudi zato, ker je morala že po začetem financiranju zapusti svojo matično Univerzo v Beogradu in se preseliti na manjši inštitut v Novi Sad. Ni točno povedala zakaj, a menda tudi ERC projekt na “balkanskih” institucijah ne izboljša odnosov in olajša birokracije.
Izvedeli smo še veliko drugih zanimivih zgodb. Bil je res zanimiv in informativen dogodek, kakršnih si lahko samo želimo.
