Nizozemska je kot predsedujoča EU sredi maja 2016 sprožila pobudo, s katero želi doseči, da bi Evropa postala pomemben dejavnik druge kvantne revolucije. S tem imenom označujejo serijo novih tehnoloških inovacij, ki izhajajo iz temeljnih načel kvantne fizike. Ob tej priložnosti so objavili Kvantni manifest (Quantum Manifesto_WEB.pdf) v katerem podrobno pojasnijo pomen razvoja novih kvantnih tehnologij.
Europe needs bold strategic investment now in order to lead the second quantum revolution. Building on its scientific excellence, Europe has a window of opportunity to foster the competitive quantum technology industry essential for the delivery of long-term prosperity and security. To that end, this Manifesto calls upon Member States and the European Commission to launch an ambitious, long-term, flagship-scale initiative combining education, science, engineering and entrepreneurship across Europe.
To succeed, this initiative should aim, on the one hand, at consolidating Europe’s excellent position in research, keeping a broad scope and allowing the time it takes to achieve the basic results. On the other hand, it should engage with industry to unlock the full innovation potential of quantum technologies, thus accelerating their development and take-up by the market in order to deliver fully on their promising economic and societal benefits.
Vodilni slovenski raziskovalci s področja kvantne fizike ob tem opozarjajo, da Slovenija pri tej pobudi žal ne sodeluje. Iz objave v Sobotni prilogi Dela (Evropa z milijardami poganja kvantno revolucijo, Slovenije ni zraven):
Pri kvantnih tehnologijah imamo v Sloveniji nekaj skupin na različnih ustanovah, ki kažejo rezultate v samem svetovnem vrhu. Še več, neravnovesni kvantni sistemi so področje, kjer ima Slovenija edina dva projekta Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za vrhunske znanstvenike – prestižno nagrado, ki jo evropska komisija vsako leto podeli le peščici raziskovalcev na tem področju v vsej Evropi. Tudi eno od pionirskih del v kvantnem računalništvu je slovensko. …
Sodelovanje v omenjenem programu evropske komisije na področju kvantnih tehnologij je slovenskim raziskovalcem ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) odklonilo brez strokovne razprave ali obrazložitve. Tako je Slovenija ena od redkih v EU, ki ni vključena v oblikovanje programa kvantnih tehnologij. Sloveniji je s to odločitvijo onemogočeno delo, črpanje sredstev in prijava projektov na novem programu, kar še posebej nerazumljivo glede na uspehe slovenskih znanstvenikov. Ne pozabimo, da so podporo temu programu slovenski davkoplačevalci že plačali s članstvom v EU, sredstev pa v Sloveniji ne bomo mogli črpati, če ne bomo sodelovali pri tem projektu. Vprašujemo se, kdo in kako o tem pri nas odloča?
Takšne nepremišljene odločitve imajo dolgoročne strateške posledice. Za ponazoritev: kaj bi se zgodilo, če bi se v zgodnjih 90. letih preteklega stoletja državni uradniki odločili, da Slovenija ne bo sodelovala pri razvoju interneta? Kvantne tehnologije se bodo razvile, ne glede na to, ali bo Slovenija sodelovala ali ne. Z odrekanjem podpore svojim znanstvenikom se odreka tudi bodočim tržnim dobičkom na področju z najvišjo možno dodano vrednostjo. Pri tem je zelo umestno vprašanje, na kakšni osnovi se na državni ravni odloča o osnovnih usmeritvah v znanosti in tehnologiji?
Paralela z Evropo. Leta 1948 je bil tranzistor skoraj sočasno izumljen v Evropi in v ZDA. Američani so prepoznali potencial in razvili globalno premoč v elektronski industriji. Ta še vedno traja. Američani so dobili tudi Nobelove nagrade za njegov izum, Evropejci nič. Ključ do ameriškega uspeha je bila neomajna podpora inovacijam, ki pa ne morejo živeti brez ekstenzivne infrastrukture tako v opremi kot intelektualnih sposobnostih. Evropa v povojnem obdobju tega ni zmogla, ampak se je – vsaj pod nizozemskim predsedovanjem –, kot kaže, nekaj naučila. Ravno pri tem pa je Slovenija povsem izgubila kompas.
Prof. dr. Anton Jeglič, prof. dr. Dragan Mihailović, prof. dr. Tomaž Prosen, prof. dr. Anton Ramšak in doc. dr. Rok Žitko kot univerzitetni učitelji in raziskovalci delujejo na Univerzi v Ljubljani in/ali na Inštitutu Jožefa Stefana.
