“Malo verjetno je, da bo naš zakon o raziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki je v pripravi, predvidel vlaganja sredstev za raziskave, kot je to predvidela predlagana novela zakona o visokem šolstvu za financiranje univerz. … V Sloveniji institucije financiramo predvsem prek raziskovalnih programov, ki se vsakih nekaj let podaljšujejo. Zgolj okoli pet odstotkov se jih ob evalvaciji prekine, pri čemer sredstva ostanejo na isti raziskovalni ustanovi. Sredstva so torej v veliki meri stabilna in z ničimer vezana na kvaliteto, vsaj ne na ravni institucije. A raziskovalnega sistema ne moremo upravljati prek programskih skupin z nekaj raziskovalci. Slednje namreč nimajo zadostne kritične mase niti pristojnosti za pravila zaposlovanja, napredovanja in nagrajevanja raziskovalcev, odločitve o prioritetnih področjih razvoja in podobno. To je v rokah raziskovalnih organizacij in te dobijo enaka institucionalna sredstva, ne glede na to, kako dobro se upravljajo. Velika večina držav v Evropi zato pozna institucionalno financiranje, ki temelji na rezultatih, pri čemer ovrednotijo uspešnost z indikatorji ali na nekaj let naredijo obsežen kvalitativen pregled…”
Odlomek iz članka Uspelo jim je! In kako bo to koristilo meni? Jane Kolar v Sobotni prilogi Dela.
