Letno poročilo Univerze v Ljubljani za leto 2014 vsebuje veliko zanimivih podatkov. V oči mi je padel recimo podatek o spremembi števila zaposlenih po različnih plačnih skupinah. Približno 98% vseh zaposlenih na UL spada v eno izmed treh skupin: pedagoška, raziskovalna in spremljajoča delovna mesta. Ordinata grafa se začne pri 60%.
V isti tabeli je podan tudi podatek o tem, koliko zaposlenih na Univerzi v Ljubljani je bilo na delovnem mestu B (vodstvena delovna mesta), kamor naj bi sodili dekani. Izmed 26 članic UL je bilo leta 2014 le 9 dekanov na delovnih mestih dekana. Očitno so vsi ostali ugotovili, da se bolj splača biti na pedagoškem delovnem mestu. S tem delovnim mestom je namreč povezanih kup dodatkov, ki zaposlenim na delovnem mestu dekana ne pripadajo. Mogoče se motim in obstaja boljša razlaga?
Vir: Letno poročilo UL 2014, Tabela 18, stran 49., https://www.uni-lj.si/mma/letno poročilo 2014/2015061809423783/
Očitno je število raziskovalnih delovnih vezano na uspešnost projektne dejavnosti. Na večini fakultet je tako, da projektno dejavnost izvajajo kar VŠ učitelji. In tudi prav je tako, saj morajo biti znanstveno in projektno aktivni. Seveda je tovrstna projektna dejavnost večinoma premajhna za zaposlovanje dodatnih raziskovalcev. Delna izjema so EU projekti, kjer pa gre ravno tako za zaposlovanje za določen čas. Tega pa, kolikor sem vsaj razumel ideološko podstat tega portala in mainstream mnenja pišoče elite, itak nočemo. Dekani so, kolikor vem, v 53. razredu ne glede na naziv/delovno mesto. Imajo pravico, da imajo samo polovično pedagoško obvezo. Problem seveda nastane,… Beri dalje »
Eno je uspešnost projektne dejavnosti, drugo (kar se je zgodilo) je manj razpisov…
Dodatek, ki ne pripada ljudem na delovnih mestih B skupine, je položajni dodatek. Kot primer, Duhovnik si je kot dekan strojne izplačal skoraj 5 tisoč evrov na ta račun (v letu 2011).
Da se ne zaposlijo na delovnem mestu dekana, je UL opravičevala z avtonomijo univerze (seveda).
Da je to glavni razlog, ne vem… si ga pa tudi zdaj izplačujejo dekani, predstojniki oddelkov, kateder itd. Po mojem mnenju pa avtonomija tudi pomeni samoupravljanje in v delovni obveznosti pedagoga je to delo že vključeno.