V Delu je bil 23.11.2015 objavljen članek »Znanstvena definicija nasprotja interesov« in komentar nanj (»Kaj vam ni jasno?«), v katerem Tina Kristan nazorno predstavi, da je slovenska definicija nasprotja interesov (CoI – Conflict of Interest) enaka evropski, a le na papirju, saj se v praksi izvaja drugače. Pod drobnogled je vzet razpis MIZŠ iz leta 2013, ko je bilo 6 milijonov EU sredstev razdeljeno za podoktorske projekte.
Pregledovali smo različne razpise, ki so jih tisti, ki za znanost delijo denar, v zadnjih letih objavili. Hitro smo pri enem odkrili, da je bilo med 56 ocenjevalci kar 12 posredno izbranih. »Svoje« vloge sicer niso presojali, so pa nekaj tistih, ki so se poleg njihove institucije in podoktorskega raziskovalca, ki so mu bili vsaj formalno šefi, potegovali za sredstva na istem razpisu. Vse omenjene ocenjevalce smo seznanili z našo ugotovitvijo. In bili nad njihovimi odgovori presenečeni. »Kaj vam ni jasno?!« bi lahko na kratko povzeli njihove odzive.
Po desetih takšnih elektronskih sporočilih ali klicih v dveh dneh se dvomov, da smo morda kaj spregledali, nismo znebili. Še enkrat smo začeli brati razpis, njemu priložene dokumente, zakone, etični kodeks javnih uslužbencev, načelna mnenja Komisije za preprečevanje korupcije … S pisnim vprašanjem smo se nato obrnili še na nekdanjega predsednika računskega sodišča, torej organ, ki izvaja nadzor nad porabo javnega denarja. Prosil nas je, da ga pokličemo. Zakaj? Zato, ker je bil prepričan, da narobe razume naše vprašanje – mislil je, da mu nekaj ni jasno.
Toda ne, vse je prav razumel, zato, razumljivo, ni mogel skriti začudenja, da je takšna izvedba razpisa sploh še mogoča. Kljub temu smo poklicali še tri Slovence, ki pogosto ocenjujejo prijavljene vloge na evropskih razpisih. In za tem postavili piko pri ugotovitvi, da nismo mi tisti, ki nam v tem primeru nekaj ni
jasno.
Kako natančni so pri definiciji nasprotja interesov pri Evropskem raziskovalnem svetu (ERC) nam je, na pobudo Komisije za ženske v znanosti pri MIZŠ, predstavila Laura
Pontiggia 19. septembra 2014 na posvetu »Perspektive odgovornosti, etike in spolov: nova razmerja v znanosti«. Poudarila je, da je spoštovanje CoI (Conflict of Interest) pri ocenjevalcih osnova za nepristransko razdeljevanje sredstev . ERC ima v veljavi dve CoI pravili in sicer »out of the call«, ko ocenjevalec/-ka ne sme ocenjevati vlog na razpisu in »out of the room« pravilo, ko je izvzet/-a le iz obravnave vloge, pri kateri bi se lahko osebno okoristil/-a. Interpretacija je nedvoumna.
Citirano predstavitev Laure Pontiggia najdete tukaj.
Verjetno noben sistem razdeljevanje sredstev ni in nikoli ne bo mogel biti idealen. Vendar pa strategija ERC-a s težnjo po hitrem zaznavanju ter sankcioniranju kršitev oziroma goljufij vzbuja zaupanje, da naša davkoplačevalska sredstva razdeljuje odgovorno. Žal slovenski znanstveni vrh vehementno zamahne, definira CoI po svoje in denar se razdeli kar po domače – med prijatelji in sodelavci. Interpretacijo CoI so si nedvomno prilagodili tako, da so si omogočili polnjenje (tudi) svojega žepa. Čeprav za delo pri ocenjevanju prijavnih vlog niso prejeli plačila, pa je nedvomno res, da je teh 12 ocenjevalcev dobilo posredno okoli 70.000 – 80.000 € v kolikor so bile njihove raziskovalne skupine uspešne le z enim kandidatom/-ko – so tudi taki z dvema. Poraja se tudi vprašanje, če se jim je s tem lahko napihnil tudi slavni A3 in so se na razpisih ARRS okoristili še na ta način?
Prepričana sem, da so med ocenjevalci, ki so imenovani v članku, tudi taki/-e, ki ocenjujejo prijave na evropskih razpisih (FP7, Obzorje 2020 ali ERC) in poznajo evropsko interpretacijo CoI pravil. Jih spoštujejo le v Bruslju? Bi izjave, ki so jih dali novinarki ponovili tudi pred ERC ali evropsko komisijo? Bi to v Bruslju ostalo nekaznovano?
