Opozoril bi na poročilo Komisije za etična vprašanja Univerze v Ljubljani, ki so jo obravnavali na seji Senata Univerze v Ljubljani 21. oktobra 2014. Govori namreč prav o dodatnem honorarnem delu univerzitetnih učiteljev:
Na 1. seji je sodeloval tudi rektor prof. I. Svetlik. Na tej seji je komisija obravnavala … probleme, povezane z organizacijami, ki jih ustanovijo ali pri njih sodelujejo univerzitetni učitelji … Kar zadeva prvo temo so bila izpostavljena naslednja vprašanja: problem konkurenčne klavzule, problem konflikta interesov ter koruptivno tveganje, ki je lahko povezano pri teh dejavnostih. Gre predvsem za vprašanje razmerja med primarnim delom zaposlenih na UL (tj. pedagoškim in raziskovalnim delom za javni sektor) in njegovim ali njenim sekundarnim delom (tj. delom v zasebnem sektorju izven UL). Področji morata biti čim bolj ločeni, primarni javni interes na UL mora prevladovati nad zasebnim. Eden izmed vidikov te problematike je to, da se pri zasebnem delu pogosto uporabljajo oprema ali prostori, ki pripadajo javnemu sektorju. Kot poseben problem je komisija izpostavila tudi vprašanje ti. izrednega študija in plačljivost študija na sploh. Po mnenju komisije gre za anomalijo v sistemu javnega visokega šolstva, ki pa je hkrati pomemben vir dohodka univerzitetnih organizacij, pri katerih se financiranje iz javnih sredstev zmanjšuje. V zvezi s to problematiko je komisija menila, da je potrebna nadaljnja razprava in da bi UL morala to področje urediti s svojimi notranjimi predpisi. (Vir: Poročilo Komisije za etična – pdf)
Zanimivo bi bilo videti, kakšna je bila razprava na Senatu UL ob tej točki dnevnega reda. V zapisniku piše le:
Senat UL se je seznanil s Poročilom Komisije za etična vprašanja (za študijsko leto 2013/2014), ki ga je predstavila predsednica komisije akad. prof. dr. Alenka Šelih. (Vir: Zapisnik 11. seje Senata UL)
Omenil bi še nenavaden trenutek, ki sem ga slučajno ujel na včerajšnji tiskovni konferenci rektorja in dekanov Univerze v Ljubljani. Gre za kratko “predavanje” dekanje Ekonomske fakultete o tem, kaj je neto izplačilo. Svojo inovativno interpretacijo je razlagala novinarjem, ki večinoma živijo od zelo bednih honorarjev in prekleto dobro vedo, kaj je bruto in kaj neto. Po izvajanju dekanje EF znesek izplačila na tekoči račun ni neto znesek, ampak je pravi neto, da upoštevaš še doplačilo dohodnine, če padeš v višji dohodninski razred. Zanimivo bi bilo izvedeti, ali ta “inovativna interpretacija neto zneska” pomeni tudi, da mora izplačevalec, če je v pogodbi definiran neto znesek, vnaprej oceniti, koliko boš tisto leto zaslužil in ti nakazati bistveno večji znesek, če si v višjem dohodninskem razredu?
Podobno nenavaden je bil molk večine dekanov in dekanj fakultet UL, ki so bili med tiskovno konferenco na odru za rektorjem. To so si novinarji interpretirali kot soglasno podporo oziroma legitimacijo takšni praksi poslovanja univerze:
Niti visoka izplačila po avtorskih in podjemnih pogodbah, ki so jih poleg redne plače dobivali nekateri profesorji, večinoma (nekdanji) (pro)dekani, niso dovolj, da bi bil vrh univerze in njenih članic sposoben kritično spregovoriti o sistemu, ki omogoča vrsto anomalij. … Ostre kritike od vrha univerze in dekanov članic nismo slišali – vsaj ne od tistih, ki so se oglasili. (Vir: Delo: Akademski vrh zopet družno sebi v bran)
Iz predloga novega Statuta UL so tudi zginili členi, ki se tičejo zunanjega dela, soglasij za svetovanje itd. (členi 200-204 v starem)…
Nisem gledala celega prenosa, ampak kar sem videla, ni bilo ničemur podobno. Ne vem, ali so bili slabši Svetlik & co. – ki so odgovarjali v tri dni – ali novinarji, ki so se zadovoljili s takimi odgovori. Malo bolj bi pa že lahko povrtali v njih! Npr.– vprašanje glede izbire Pirc Musarjeve in odgovor, da je ona pač največja strokovnjakinja… Kaj pa javni razpis, dva tedna čakanja in obvezna izbira najcenejšega ponudnika?!? Zakaj pa nam raziskovalcem ne zaupajo, da bomo znali izbrati najboljšo opremo?– vprašanje glede visokih izplačil – in odgovor, v katerem se sklicuje na patente (!). Patente… Beri dalje »
Sašo, brez, da bi podajal kakšrnokoli vrednostno sodbo ali mnenje o tiskovni konferenci, honorarjih in podobno, bi rad podal komentar zgolj na bruto/neto dohodke. Tukaj ima dekanja prav. Teoretično in praktično je neto znesek znesek po plačilu vseh davkov, torej v primeru "osebnih dohodkov" po plačilu celotne dohodnine. Ker se dohodninska obveznost računa od letnih dohodkov, ki spadaja v dohodnino in ker je osnovna za dohodnino potem odvisna tudi še od splošnih in posebnih olajšav (najbolj pogosta je olajšava za vzdrževane družinske člane) se pri honorarjih avtomatično pri izplačilu izplača zgolj akontacija, ki mislim, da znaša okoli 25 %. Ker… Beri dalje »
Dekanja ni imela prav v delu ", če padaš v višji dohodninski razred..", kajti pri izplačilu honorarjev se običajno izplača pavšalna 25 % dohodninska akontacija, čeprav je vsaj pri profesorjih, zaradi višine plače jasno, da vsak dodani euro, brez upoštevanje olajšav (ki jih v bistvu tudi ne moremo upoštevati) znaša 41 %.
Iz predloga novega Statuta UL so tudi zginili členi, ki se tičejo zunanjega dela, soglasij za svetovanje itd. (členi 200-204 v starem)…
Nisem gledala celega prenosa, ampak kar sem videla, ni bilo ničemur podobno. Ne vem, ali so bili slabši Svetlik & co. – ki so odgovarjali v tri dni – ali novinarji, ki so se zadovoljili s takimi odgovori. Malo bolj bi pa že lahko povrtali v njih! Npr. – vprašanje glede izbire Pirc Musarjeve in odgovor, da je ona pač največja strokovnjakinja… Kaj pa javni razpis, dva tedna čakanja in obvezna izbira najcenejšega ponudnika?!? Zakaj pa nam raziskovalcem ne zaupajo, da bomo znali izbrati najboljšo opremo? – vprašanje glede visokih izplačil – in odgovor, v katerem se sklicuje na patente… Beri dalje »
Sašo, brez, da bi podajal kakšrnokoli vrednostno sodbo ali mnenje o tiskovni konferenci, honorarjih in podobno, bi rad podal komentar zgolj na bruto/neto dohodke. Tukaj ima dekanja prav. Teoretično in praktično je neto znesek znesek po plačilu vseh davkov, torej v primeru “osebnih dohodkov” po plačilu celotne dohodnine. Ker se dohodninska obveznost računa od letnih dohodkov, ki spadaja v dohodnino in ker je osnovna za dohodnino potem odvisna tudi še od splošnih in posebnih olajšav (najbolj pogosta je olajšava za vzdrževane družinske člane) se pri honorarjih avtomatično pri izplačilu izplača zgolj akontacija, ki mislim, da znaša okoli 25 %. Ker… Beri dalje »
Dekanja ni imela prav v delu “, če padaš v višji dohodninski razred..”, kajti pri izplačilu honorarjev se običajno izplača pavšalna 25 % dohodninska akontacija, čeprav je vsaj pri profesorjih, zaradi višine plače jasno, da vsak dodani euro, brez upoštevanje olajšav (ki jih v bistvu tudi ne moremo upoštevati) znaša 41 %.